Fotke s Kolumbije

Cel kup fotk s poti najdete tule.

Dolga pot domov

Zvecer sva v hostlu locirala dva Slovenca, ki sta danes pripotovala v Bogoto. Popotniških zgodbic ni zmanjkalo pozno v noč. Sva uspela prespati kake štiri ure, ko se je začelo zares.

Sestavila sva ruzake in poiskal sem Norvežana s katerim sva se zmenila, da gremo skupaj do letališča, ker imamo let ob isti uri. Tetica v recepciji se je trudila priklicati taxi službo pa se ni nihče javil. Potem je strokovno ugotovila, da je to verjetno zato, ker dežuje (tudi nam ni bilo jasno v čem je fora). Nič hudega na vogalu smo ujeli drug taxi, naredili zastoj na cesti in med potjo skoraj zgubili moj ruzak.

Na letališču se nama je uspelo čudežno izogniti plačilu izstopne taxe. So naju pa kar nekajkrat preskenirali in pretipali. Dobila sva boarding passe samo za prvi let do Caracasa. Jao, upam, da se ne bo ponovila zgodba iz začetka poti.

From Colombia

V slabih dveh urah smo bili v Venezueli. Na transfer desku seveda ni bilo nikogar iz Air France-a. Kar nekaj časa je preteklo, da se je primajala ena simpatična tetica in nama dala passe za naslednja dva leta. No pa le ni bilo tako hudo.

From Colombia

Let za Pariz je imel že v štartu kako uro zamude, potem pa so se še Venezuelci odločili za random drug check našega leta, tako da smo se razdelili v dve koloni - tipi v eno, tipke v drugo - in počakali na še eno pretipanje in zaslišanje od kod in kam. Uradno sva imela v Parizu slabi dve uri časa za prestop na drugi let. Ta razlika je zdaj splavala po vodi. Bodo že zakasnili odhod leta v Benetke...

Po nemirnem letu čez Atlantik in teku čez ovire na pariškem letališču sva ujela let za Benetke. Bila sva še zadnja dva potnika na avtobusku polnem znerviranih potnikov (haha). Se zbašemo na letalo in počasi odtaxiramo na vzletno stezo. Na sredi poti je avion skoraj na mestu zabremzal. Halo, kaj je zdaj? Nekaj časa stojimo tam sredi letališča potem pa pilot mirno pove, da imamo tehnične težave - ¿WTF? - in da gremo nazaj na servisni del, kjer bodo mehaniki pregledali letalo. Halo? Potem so serviserji letali gor in dol z letala. Spodaj nekje se je slišalo ropotanje nekih naprav. Čez kake pol ure so tehnično napako odpravili. Ufff, upam, da niso le odklopili kakega senzorja... V naslednjem poskusu smo uspešno odfrčali v oblačne Benetke...

This is not the end

Smrk, smrk,... kaze da je prisel cas, da se pobereva domov. Ampak samo zato, da bova kmalu spet kam sla.

From Colombia

Villa de Leyva

Villa de Leyva je najina tokratna predzadnja postaja v Kolumbiji. To je eno malo selo kjer se je cas ustavil par sto let nazaj. Tu so se vedno male bele hiske, ceste tlakovane s kamni,...

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Ob sobotah imajo kao market day, ko se na placu nad glavno plazo zberejo kmetje iz okolice in prodajajo zelenjavo, sadje, obleke, obutev, zrezke in podobno navlako...

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Sva se udelezila se ene poroke. Res so bili lustni...

From Colombia

From Colombia

Show me the money

Iz San Gila sva jo (spet) z zadnjimi pesoti popihala v Tunjo. To je eno malo mestece, ki ¡ima! banko z menjalnico. Da sva prisla do kesa, sva se morala kar posteno potrudit, ker so imeli enega zelo nadebudnega tipa za salterjem in je bilo treba izpolnit ene pet obrazcov, dat dvakrat prstni odtis in zrihtat fotokopije passporta. Zdaj sva spet polna denarja in greva jest.

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Doki rafting

Nekaj cez devet je res prisel tisti tip za rafting. Sva se zacela basat v avto ko sem mu namignil, da v bistvu nimava kesa, da bi mu placala. Je mal pisano pogledal - kao a ti ne ves da se tukaj ne da menjat denarja - potem pa je rekel da pozna enga tip, ki bi verjetno znal kupit kak dolar. Potem smo se vozili gor v en hrib pa mal pocez. Tam je bila v ulici ena delavnica, kot neka tiskarna. Sva sla s tipom noter, kjer je ena teta stela debele sope denarja, ata pa je zmajeval z glavo. Potem je vendarle vzel tistih 100 dolarjev in privlekel na plan pesote. Upam, da v tej tiskarni ne tiskajo tudi denarja... Uff pa sva se zvlekla iz financne krize, no vsaj za nekaj ur... :)

Koncno je sledil rafting. Z malim kombijem nekam v hrib potem pa navlect nase kacigu in resilni jopic. Sledila so se zadnja pomembna navodila najinega soferja in nabasali smo se v ta cudezni dvosed. Bila sva edina v dokiju, ostali so se nabasali v ene tri rafte. Zadeva je bila kar adrenalinska, parkrat smo se posteno potunkali, nekajkrat pa prevrnili, sam ni bilo nobene panike...

Nema pesotov

Hmmm, zdaj nama je zmanjkalo denarja. Zanimiv pojav.. ni kaj. Imava se ene 30.000 teh njihovih dinerosov, morva placat za rafting se 50k, pa za sobo 70k pa avtobus naprej v Tunjo ne bo prav poceni.

V eni uri lutanja po mestu od enih do drugih vrat sem panicno ugotovil, da se pac tu ne da zamenjat dolarjev. V nobeni obliki. Ne, ni sans... Tega tukaj ni. ¿Menjalnica, kaj je to..? Se na banki te prav pisano gledajo... Sej ni problema, mi je rekla ena bejbi v hostalu malo naprej od najinega, v Bucharamangi ti bodo zmenjali, tam je veliko bank. Ja, in Bucharamanga je 3 ure nazaj na sever. ¿Dddd...? Niti za bus do tja verjetno nimava... Zabava... S cistimi dolarji si itak ne mores nic pomagat, ker jih nihce noce...

Pa se Damjana bo ratala nasilna, zdaj, ko je postala lacna... Bogi jaz, treba bo poprijeti za kako delo :) Ce zeli kdo darovati za lacne v Kolumbiji naj sporoci, bom poslal stevilko racuna. Hvala ze vnaprej.

O življenju, vesolju in sploh vsem

Sva se zakampirala v enem strasno prijetnem kaficu. Kasneje se je izkazalo, da ga je porisal in uredil en model Chócolo, ki rise stripe.

From Colombia

Pokazal nama je na novo zrihtan vhod, kjer lahko napackas kak svoj vtis o življenju, vesolju in sploh vsem. Seveda sva pustila na steni prvo bistroumno misel...

From Colombia

San Gil

Po razburljivi noci in se enem avtobusu sva prijadrala v San Gil. To je sredisce kolumbijskega adrenalinskega turizma. Rafting, tandemski skoki s padalom, bandzi, caveing, plezanje po slapovih in podobne zadeve, ki jih ne smes delat doma.

Jutri greva na rafting v doki-ju, ki je nekaksen raft za dva plus sofer. Zgleda bolje kot tisti veliki coln.

Avtobus leti v nebo

Zdaj greva nazaj na jug proti Bogoti. Datum odhoda se nekam nevarno bliza, ne vem kaj je zdaj to.

Ubodla sva do sedaj najdrazji bus. To bo prava raketa s stewardeso sem si mislil, ko so pulili pesote iz mene. Zvecer sem potem precekiral en bus pred najinim in res je bila raketa na kolesih. Imel je celo dva WCja enega za pinge in drugega za pingote. Strasno ql.

Kake pol ure zatem sva prisla na vrsto se midva. Tipu dam karto in mi pokaze proti nekaksni konzervi na sestih kolesih. Ah ne señor, midva imava raketo, tisto z dvema WCjema. Tip se ni dal motiti, vztrajno je mahal proti tistemu kupu plocevine na drugem peronu. WTF?

In tako sva pristala na leteci cigari. Pod zicem se mi je nekaj smodilo celih 9 ur, nisem vedel a naj klicem na pomoc al ne... Sem se bal, da bodo jajca trdo kuhana... V glavo je itak nabijala klima, tako da je bilo vzdusje cisto pravo za doziveti kak popizditis. Zadaj je se tulil en otrok, avtobus je itak ropotal, masina je ocitno le bila od rakete...

Na sreco ima MP3 player zaloge za vec kot 10 ur in lahko preglasi skoraj vso dretje. Skratka sijajno sva se zabavala.

Taganga

Pred vikend navalom turistov, en ata je rekel da jih pride ene 5000 s superduper luksuznimi "krizarkami", sva jo popihala v eno majceno ribisko vasico malo naprej od Santa Marte. Zadeva je sicer kar popularna destinacija za domorodce, vendar kljub temu deluje dovolj tranquilo, da se ti nikamor ne mudi.

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Drugace pa tu ni nobene guzve...

From Colombia

V Bogoti so terroristi zazgali tri avtobuse...

...naju ni bilo zraven, ne tako in ne drugace(psst)....

Kartahena

Tule na obali je prav prijetno vroce. Morda celo prevec, hitro ratas ves lepljiv...

Sva v siesta mode-u, mal se prekladava po cudovito pisanem mestu in gledava kako raste ganja na najinem balkonu.... Damjana mi je zvecer usla na eno ladjico v pristaniscu in ni hotela dol. Ma sem se kar namucil, da sem jo spet spravil dol na trdna tla.

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Pingvini gredo v Kartageno

Sva ubodla karte za se eno nepozabno nocno voznjo z avtobusom. Zvecer smo krenili iz Medellina in zgodaj zjutraj pristali v Kartageni.

From Colombia

Vmes naju je posteno prezeblo, ker je el chofer nastimal klimo na -10C. Damjana se je sicer v svojem stilu sla mal kregat s soferjem sam ni nic pomagalo (na sreco naju niso vrgli z busa). Kao se ne da nic pomagat. Ja, itak.

To je bila moja najhladnejsa noc na avtobusu - pa jih imam ze veliko za sabo. Sem imel flis, kapo, klobuk, sal pa ni skoraj nic pomagalo. Ce bi le prisel do tavelikega ruzaka, ki je bil skrbno zaklenjen spodaj. Bus se seveda celo pot ni nic ustavljal tako, da za pingvina ni bilo nobenih dodatnih oblacil.

Velike ribe v malih skafcih

Sva pokukala v Medellinski akvarij, ki ima kar nekaj precejsnjih rib. Zadeva je kar dobro obiskana, sploh glede na to da je sreda, mi pa stojimo v dooolgi vrsti za karte.

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Se eno mesto na M

Iz Manizalesa sva jo krenila na sever, v malo vecje mesto po imenu Medellin. Imava full ql hostel, receptorka je res simpaticna :)

From Colombia

Mislim, da je to edino mesto v Kolumbiji, ki ima metro. Pa se ta je nadzemni. Sicer pa stvar siba sto na uro.

From Colombia

Tukaj imajo enega umetnika, ki je rad pretiraval v velikosti svojih objektov. Tisto kar je ponavadi veliko je naredil malo in obratno. Neki Fernando Botero...

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Los Nevados

Los Nevados je nacionalni park nekje na sredi Kolumbije. Neki vulkani pa to. Mo pa sva sla pogledat to cudo. Cel kup so nas zbasali v eno kio in odsibali smo proti visavam. Prvi postanek je bil nekje na 3600m. Laguna negra. Kot nek bajarcek na Veliki planini :)

From Colombia

Potem smo sli samo se gor in gor. Cesta je bolj tako tako, asfalta seveda ni, je pa neomejeno lukenj in parkrat je pot zradirana zaradi plazov.

From Colombia

From Colombia

Jajca od kia-e seveda niso bila kos strnimi in pesku, tako da je bilo zadevo parkrat potrebno mal push-niti, da se je premaknila z mrtve tocke. Itak sem ze navajen porivanja avtov na veliki visini, tako da tudi tokrat ni bilo tezav...

From Colombia

Koncno smo le dosegli zadnji parkplac - na zavidljivi visini cca 4889m. Od tu gres lahko samo se pes do snezne meje, ki je sedaj v poletnem casu nekje na 5000m. Torej pot pod noge. Zadeva je veliko tezja kot se slisi, saj si takoj zasopel in koraki gredo le pocasi navkreber. Damjana je cisto zaribala (lanske visinske priprave niso prav nic pomagale), in si je izbrala skalco na kateri me je pocakala, da sem se vrnil z osvojenih 5000+m. Jupi! Damjana se je iz razocaranja, da ji kaj takega tokrat ni uspelo, vrgla cez ene skale. Na sreco jo je odnesla le s praskami, druge stvari so ostale cele. Nazaj grede smo bili cisto crknjeni od vseh strasnih naporov. Skratka super izlet... Med potjo sva se ukvarjala s simpaticno petclansko kolumbijsko druzino. Se posebej simpaticni sta bili hcerki z veliki atributi :)

From Colombia

Kavbojci

Z lokalnimi prazniki imava res sreco. Prispela sva v Manizales, kjer se je ravno zacela feria, ki traja kak teden. To pomeni parade, koncerti in sploh en velik zur po ulicah mesta.

From Colombia

From Colombia

Parada kavbojcev je bila res ql. Se posebej fine so bile kavbojke :)

From Colombia

From Colombia

From Colombia

From Colombia

Se en kavbojc za punce...

From Colombia