:(

Ne morem verjeti, da je konec veselja... Ponoci - ob pol stirih - imava let na staro celino. Kot vedno ne pricakujeva nikakrsnih zapletov. Ce bo slo vse po nacrtu, bova jutri okoli desetih dopoldne v Rimu in popoldne na Dunaju.

A rabi kdo kaj iz Bangkoka?

Kako malenkost. Slon ne pride v postev.

Chatuchak weekend market

Sva sla danes pogledat zloglasni Chatuchak weekend market. Zadeva naj bi imela okoli 15.000 stojnic in pretok 200.000 ljudi na dan. Stojnic nisva stela, ljudi tudi ne, ampak jih je pa blo res veliko. Naokoli sva tavala skoraj cel dan, pa ne vem, ce sva videla pol. Imajo vse kar si zazelis: cunje, knjige, posode, pohistvo, domace zivali (malo je manjkalo pa bi Damjana kupla se enga mopsa), keramiko, solske potrebscine, vojasko opremo, rabljene cevlje, ni da ni...

Z morja

Vceraj sva uspesno potrdila povratek na celino ob 12h, tako da bova se ujela lift nazaj v Bangkok ob dveh. Sva bila ze ob pol devetih v vodi pa je sonce ze kar posteno nabijalo. Okoli desetih sva se vrnila domov in malo pospravila po bungalovu. Ura je bila okoli 11h, torej se dovolj casa za en hiter zajtrk, potem pa bo treba pocasi na pomol, da ujameva najino ladjico. Sva imela malo nesrece pri izbiri restavracije - sva naletela na eno kjer je bilo vse bolj na slow motion. Zelo na slow motion. Po 20 minutah cakanja se vedno ni bilo ne duha ne sluha o kaksni hrani. Ker sva imela se vedno narentan motor, sem do pristanisca zapeljal Damjanin ruzak in se vrnil nazaj v restavracijo, ko je koncno le prinesel moj futr. Bilo je kakih 20 minut do 12h. Na hitro sem pojedel in ze sva drvela cez drn in strm proti pomolu. Tja sva prisla tocno pet minut pred dvanajsto. Juhu spet sva zmagala za las!
Ja pa ni bilo tako. Najina barkaca je ze pred petimi minutami odplula. Halo? Pregovarjanje z lokalci ni obrodilo kakih hudih sadov. Tip nama je celo hotel prodati karte za neko drugo ladjico. To, da ze imava karte za ladjo ga niti ni zanimalo. Damjana je bila ravno v pravi volji, da bi komu kaj naredila, tako da sem moral se njo drzat nazaj. Na koncu sva le pristala na eni mali barkaci in celo prisla na obalo eno uro pred odhodom. No pa se je le izslo :)

Na morje

Za konec sva se odpravila se malo na morje. Edina omembe vredna lokacija v blizini Bangkoka je Ko Samet. To je otocek z belim peskom, tropi psov (stirinoznih), zgocim soncem in komarji. Narentala sva si bungalovcek in malo kasneje se motorcek, da sva bila malo bolj mobilna. Ker je na otoku samo kak kilometer asfalta, ostalo pa je makadam je bila voznja bolj rodeo kot kaj drugega. Trenutno je nizka sezona tako, da je bilo celo vec plaze kot ljudi.

Potepuski cucki, ki jih je povsod polno so prav miroljubni (no razen enega, ki je hotel Damjani odgrizniti nogo) in prav zabavni - sva nasla enega, ki se je znal praskati z obema zadnjima nogama na enkrat!

Druge malo manj zabavne zival so bili komarji, ki jih je bilo za vecerom vse crno. Seveda sva se ze poprej oborozila z vsemi moznimi bioloskimi sredstvi in sva jih uspesno odgnala. To je tudi edina lokacija, kjer sva prisla navskriz s komarji, nikjer drugje nisva imela opravka z njimi.

Cesta ni-je

Iz Batambanga sva se pobrala s prvim avtobusom. Ta je bil naslednji dan ob poldne. No ni bilo opoldne ampak ze bolj ob pol dveh. Seveda je bilo cakanje, da se zadeva pripelje, nadvse zanimivo in kratkocasno, saj ni bilo prav nic soparno in se manj vroce, pa se rodeo sva lahko gledala. Vsakic, ko si sefa vprasal Stari kje je bus je odgovoril, da tudi sam ne ve in da ima ocitno problem. Ja halo, kot da mi to ni prilo na misel.

Ze ko sva kupovala karto je tip nekaj omenjal, da je cesta res slaba in da je nekaj vozil obstalo sredi ceste zaradi cesar bi bilo potrebno del poti celo prepesaciti... Jao.

No tisti bus se je koncno pripeljal in nabasala sva se gor. Do meje je iz Batambanga 117 km, od tega je prvi del cisto prava asfaltirana cesta, drugi del - kakih 60km - pa je cesta ni-je. Za teh 60 km smo rabili vec kot 3 ure. Cesta je speljana po ravnici, kjer so rizeva polja in zelo zelo veliko vode, tako da ceste nimas nikamor premakniti. Ostanejo samo se neskoncne luze, za katere ne ves kako so globoke. Z busom smo kar nekajkrat posteno popluzili po tleh. Na sreco nam potem ni bilo treba pes, saj je bil sofer dovolj posilen, da nas je pripeljal do meje. Tu so naju malo prestrasili, da je potrebno biti pazljiv na male otroke, ki ti znajo kaj neprimernega zataknit v ruzak in potem imas probleme na meji. No z nekaj hitrimi koraki sva bila bila na Tajskem. Ura je bila okoli 8h zvecer. Ze zdavnaj se je stemnilo. Sledilo je se malo cakanja na bus, ki ni vedel, da bi morali priti ze tri ure nazaj. No, cakanje se je splacalo, saj smo bili delezni visokopritlicnega VIP busa. Vsak je imel na voljo vsaj 4 sedeze na katerih se je odlicno spalo. Tocno ob polnoci sva bila doma. Na Khao San Roadu.

Vientiane

Vceraj sva se uspesno vkrcala na nocni vlak za Nong Khai, zadnje mesto pred Laosom. Kondukterji na vlaku vedno hodijo v paru - eden zna brat, drugi pa pisat.

Okoli dvanajstih sva koncno osvojila prestolnico Laosa. Tu je res narobe svet. Prometa skoraj ni nic, asfaltirana je samo glavna ulica (ce malo pretiravam). Kljub temu sva v petem poiskusu nasla kar fin guesthouse skoraj s pogledom na Mekong :).

Boats, trains and buses

Danes sva raziskovala prevozna sredstva v BKK. Vse je slo gladko dokler se nisva usedla na sicer pravi bus, ki pa je vozil v napacno smer in po kaki uri voznje pristala (oz. so naju vrgli ven :) v eni da-ne-bom-rekel-kake-grde-besede... Za tolazbo sva se potem ustavila na PatPongu in zdaj je ze malo bolje...

Laos

Vize za Laos so v delu, ce ne bo spet kaj slo po zlu jih dobiva jutri zvecer. Jutri se morava se odlociti za tip transporta (vlak, bus, slon, pes...) potem pa jo mahneva ven iz te guzve.

Jet lag

Moram reci, da sva se za casovno klimatizacijo posteno pripravila -- v zadnjih dveh dneh ne vem, ce sva spala vec kot 6 ur.

Zdaj je skoraj 8 zvecer, ze kaki dve uri je tema, tako da greva lahko pocasi spat. Jutri zjutraj bova, upam, da ze resetirana na tale azijski cas.

Masterplan

Glavni cilj letošnje odprave sta Laos in Kambodža. Zahvaljujoč se izredni flexibilnosti letalskih družb imava povratno karto iz Bangkoka, kar pomeni, da morava kar čimprej urediti vize za obe deželi oz. vsaj Laos in jo mahniti proti severu. Ideja je, da narediva zanko v smeri urinega kazalca, torej iz Bangkoka preko Vientiana do Luang Prabanga, potem pa ob Mekongu na jug države in hop v Kambodžo. Od tu pogumno naprej do Phnom Pehna in še malo dlje na jug na obalo. Zatem nazaj v Phnom Phen in v Siem Riep. Iz Angokorja na zahod preko meje nazaj na Tajsko.

Letalske karte

Zadeve so se začele obračati. Letalske karte so plačane, datumi fiksirani.

1.SAKELSEK/DAVIDMR 2.STREHOVEC/DAMJANAMS

3 AZ 189 03OCT 1 VIEFCO HK2 1145 1315 *1A/E*

4 AZ7680 03OCT 1 FCOBKK HK2 C 1400 0530+1 *1A/

5 AZ7681 03NOV 4 BKKFCO HK2 2 0335 0930 *1A/

6 AZ 190 03NOV 4 FCOVIE HK2 B 1630 1815 *1A/E*

Million Elephants

Letos bo najina pot medijsko pokrita s temle blogom. Kakega hudega slikovnega materiala ne pričakovat, bova pa se potrudila, da napiševa kak post vsake toliko časa. Sicer je zadeva odprta za vse. Za kaka bolj intimna spročila seveda ostaja na voljo moj mail na hotmailu - davidsak@hot... oz. Damjanin na volji.net - damjanca@volja... Vse ostalo pa pošljite tule gor. Ok?