Samo toliko, da ne bo kakšnega nesporazuma - ne, to ni recept za do-it-youself orožje množičnega uničenja. Zares ne.
Gre se o avokadu. Avokado je prima reč - ne samo kot ključni ingridient gwakekwake (gvakamoleja) temveč tudi kot maslen razmazek na kruhu. Rabiš le ravno prav zrel avokado in potem se zadeva namaže kot putrček. Če ravno nisi na kakšni južnoameriški tržnici, potem se tukaj pogosto zatakne: ravno prav zrel avokado....
Dva, tri tedne nazaj sem kupil en sam sadež, trd kot kamen in ga podvrgel modernim metodam zorenja. Miti in legende namreč pravijo, da poleg jabolka zadeva en-dva-tri dozori, menda pomaga tudi, če ga zaviješ v časopini papir. Ker se okoli hiše valja mnogo več jabolk kot časopisov, je zelen kamen dobil tri, štiri kompanjone v obliki rdečih, nikoli špricanih jabolk iz domačega sadovnjaka. Po kakem tednu so se jabolka znašla v jabolčno-skutini-rozinini pogači, zelen kamen pa je ostala - zelen kamen.
Potem sem malček pozabil na nesrečni zeleni sadež skalnatih lastnosti, kar se je nenazadnje izkazalo kot najboljši način zorenja avokada. Dober teden kasneje je namreč zelen kamen postal ravno prav mehek avokado.
V čem je torej trik jabolk? Eksperiment je bil zasnovan po principu: ko vse odpove preberi navodila in tako sem šel brskat po webu kaj je s temi jabolki. Izkaže se da je fora v etilenu. Etilen, če se kdo spomni iz osnovne šole, je sladko dišeč plin brez barve, ki z zrakom tvori eksplozivne zmesi (to je pa tudi vse kar ima veze z množičnim uničenjem). Pri rastlinah je tisti secret ingredient, ki skrbi za rast, zorenje in v končni fazi tudi uvenitev. Tu je trik časopisnega papirja oz. papirnate vrečke - ujameš čimveč etilena in počakaš, da naredi svoje. Jabolko ali pa banana oz. kateri koli drug sadež poskrbi za dodatne količine etilena, ki še pospešijo zorenje.
Zdaj je najprej potrebno uničiti ravno prav zreli avokado in ponoviti poiskus še z vrečkami, bananami in eksplozivnim plinom....
Gre se o avokadu. Avokado je prima reč - ne samo kot ključni ingridient gwakekwake (gvakamoleja) temveč tudi kot maslen razmazek na kruhu. Rabiš le ravno prav zrel avokado in potem se zadeva namaže kot putrček. Če ravno nisi na kakšni južnoameriški tržnici, potem se tukaj pogosto zatakne: ravno prav zrel avokado....
Dva, tri tedne nazaj sem kupil en sam sadež, trd kot kamen in ga podvrgel modernim metodam zorenja. Miti in legende namreč pravijo, da poleg jabolka zadeva en-dva-tri dozori, menda pomaga tudi, če ga zaviješ v časopini papir. Ker se okoli hiše valja mnogo več jabolk kot časopisov, je zelen kamen dobil tri, štiri kompanjone v obliki rdečih, nikoli špricanih jabolk iz domačega sadovnjaka. Po kakem tednu so se jabolka znašla v jabolčno-skutini-rozinini pogači, zelen kamen pa je ostala - zelen kamen.
Potem sem malček pozabil na nesrečni zeleni sadež skalnatih lastnosti, kar se je nenazadnje izkazalo kot najboljši način zorenja avokada. Dober teden kasneje je namreč zelen kamen postal ravno prav mehek avokado.
V čem je torej trik jabolk? Eksperiment je bil zasnovan po principu: ko vse odpove preberi navodila in tako sem šel brskat po webu kaj je s temi jabolki. Izkaže se da je fora v etilenu. Etilen, če se kdo spomni iz osnovne šole, je sladko dišeč plin brez barve, ki z zrakom tvori eksplozivne zmesi (to je pa tudi vse kar ima veze z množičnim uničenjem). Pri rastlinah je tisti secret ingredient, ki skrbi za rast, zorenje in v končni fazi tudi uvenitev. Tu je trik časopisnega papirja oz. papirnate vrečke - ujameš čimveč etilena in počakaš, da naredi svoje. Jabolko ali pa banana oz. kateri koli drug sadež poskrbi za dodatne količine etilena, ki še pospešijo zorenje.
Zdaj je najprej potrebno uničiti ravno prav zreli avokado in ponoviti poiskus še z vrečkami, bananami in eksplozivnim plinom....
Ni komentarjev:
Objavite komentar