Prejšnji petek nama je uspelo ujeti del predavanj v sklopu Nikonovega dneva fotografije. Sicer je bil moj primaren razlog, da sva se po službi in hitrem pojej-plačej-in-šibej-na-drug-konec-Ljubljane, odpeljala do Viba filma, bolj praktične narave - vsako leto imajo tam đabe čiščenje senzorjev fotkičev. Ko sva slabih deset minut pred drugim predavanjem zapustila avto, ki sva ga parkirala bolj ali manj sredi dovozne poti v totalno zabasan parkplac, sem razočaran prebral obvestilo, da so kapacitete čistilnega servisa že polno zasedene. Crap.
Sva potem ujela predavajne Arneta Hodaliča, ki je predstavljal del zgodbe o soli razpete med zgodnje slovenske teroriste, južnoameriške kurente v krščanskih hramih in otroškem delu v Indiji. Že povsem na začetku predavanja je prišlo obvestilo, da je nekdo zaparkiral pol parkplaca. Medtem, ko je povezovalec je začel brati registrsko oznako, sem si mislil jao, pa saj se da priti mimo najinega avta... Izkazalo se je da gre za neko opel corzo... Folk pa res ne zna parkirat.. :) Poučna zgodba tale o soli, opremljena s celim kupom fascinantnih fotk.
Potem za pol ure frej. V osrednjem studiu so imeli par ledenih lepotic pod reflektorji, kjer so jih obiskovalci lahko ovekovečili na svojo sd kartico. Je bilo kar hecno videti toliko folka s fotkiči okoli vratu kako se šetajo gor in dol med razstavljalci in se potem drenjajo pred manekenkami za kako ql fotko.
Nemški fotograf Florian Schulz je v dobri uri in pol razkril prigode z Arktike. Malček bolj mrzzzla zgodba z izjemnimi fotkami. Mi je žal, da nisva ujela tudi prvega predavanja Marcela Lämmerhirta. Tip je nek hud športni fotograf.
Kakorkoli, na tele nikonove dneve se kar splača it, tudi če ne uspeš ujeti čistilnega servisa...
Sva potem ujela predavajne Arneta Hodaliča, ki je predstavljal del zgodbe o soli razpete med zgodnje slovenske teroriste, južnoameriške kurente v krščanskih hramih in otroškem delu v Indiji. Že povsem na začetku predavanja je prišlo obvestilo, da je nekdo zaparkiral pol parkplaca. Medtem, ko je povezovalec je začel brati registrsko oznako, sem si mislil jao, pa saj se da priti mimo najinega avta... Izkazalo se je da gre za neko opel corzo... Folk pa res ne zna parkirat.. :) Poučna zgodba tale o soli, opremljena s celim kupom fascinantnih fotk.
Potem za pol ure frej. V osrednjem studiu so imeli par ledenih lepotic pod reflektorji, kjer so jih obiskovalci lahko ovekovečili na svojo sd kartico. Je bilo kar hecno videti toliko folka s fotkiči okoli vratu kako se šetajo gor in dol med razstavljalci in se potem drenjajo pred manekenkami za kako ql fotko.
Kakorkoli, na tele nikonove dneve se kar splača it, tudi če ne uspeš ujeti čistilnega servisa...
Ni komentarjev:
Objavite komentar