Here we go

Še enkrat greva spat potem pa adios :) Ista scena kot vsakič: zadnji dan nikakor ne prideva domov ob kakem normalnem času. Vedno se kje kaj zatakne. Vedno. Med potjo domov še obvezen postanek pri Borisu in Tini. Tokrat sva midva gostujoča. Enkrat za spremembo.

Prideva domov, ura je devet, prazna ruzaka ležita na tleh. Huh. Dobre štiri ure kasneje je petnajstkilski ruzak že v avtu. Imam sicer občutek, da sem nekaj pozabil, sam bo treba počakati, da se spomnim kaj. Passporti, kartice in keš so ready. Tojto.

From Chile

Pot do Santiaga je dolga, itinerarija nimava sploh, tole bo še zabavno.