nedelja, 2. september 2012

34. Juriš

Malenkost pred osmo je tulila ura. To se še nekako uspel zignorirati.
Potem je čez dve minuti začel tulit telefon. Ni mi bilo pomoči, moral sem vstati.

Mare: vremenska napoved... dež... radarska slika ne dela... boli grlo... verjetno no-go... goody bag... preveri z Gregatom...

Odložim in se skušam spomnit kaj sem se ravnokar zmenil. Jutra so res zajebana...


Grega je bil že ready to go. Še jaz stlačim bajk v avto, aktiviram podporno ekipo in pojem jogurt. Do Kranjske Gore naju je še parkrat opralo. Ko sva parkirala, je le še rahlo pršilo. V redu bo.





Vzpon po suhem, niti ni bilo tako zelo težko priti gor... Na vrhu pa happy face, voda, čaj, banana in hop v suhe cunje. Zate najboljši del - spust v dolino, pa spet v suhe cunje pa na jegra. Preventivno. Da ne bom ves hripav tako kot Mare.





1 komentar:

  • Recent Posts

  • Text Widget