Bilo je okoli enajstih zvečer. Še vedno sva se vztrajno dvigala po asfaltni cesti skozi mračen smrekov gozd nad katerim je počasi vzhajala luna. Med potjo so nama nasproti pripeljali trije, največ štirje avtomobili, ki so se počasi vračali v civilizacijo. Po kakih petnajstih kilometrih hriba, ovinkov in tistih smrek se je končno gozd malček umaknil velikemu parkplacu nasproti vojašnice. Parkiral sem nekje ob robu, kjer je bil teren še kar naravnost, odprla sva autohome in šla spat.
Zjutraj je bilo na Rudnem polju poleg naju še nekaj avtodomov, dva, trije od včeraj so že popihali naprej. Je bilo kar sveže, čez noč bi rekel, da tam nekje 12 stopinj. Sva se vrnila nazaj kakšna dva ovinka in se zapeljala po makadamu bolj proti severo vzhodu. Pri nekem partizanskem spomeniku sva pustila avto in jo mahnila do Blejske koče na Lipanci. Tu najprej na orehovo potico potem pa proti Debeli peči.
Razgledi so res lepi. Triglav, Krma vrezana globoko pod rob, Mojstrana za vogalom, Radovna teče prečno na greben, zadej Pokljuka, pa Viševnik, pa spet Triglav...
Nazaj grede sva naredila krog čez nekaj sosednjih vrhov in se potem spustila nazaj do koče. Krogec, ki je še kar prijazen do kolen.
Od koče se je bilo potrebno le še spustiti kakih 200m in najti avto med vsemi tistimi potkami in stezicami. Kake hude panike glede tega nisva zganjala, saj sem imel na gps-u še eno črtico baterije, kar bilo dovolj, da je kazal kje imava parkiran avto.
Počasi so naju ujeli trije planinci. Kar nekaj časa so nama sledili. Lahko si jih slišal zadaj:
- a pa si prepričan, da smo šli prej tudi mimo teh stopnic..?
- tole meni ni nič znano...
- meni se zdi da smo na pravi poti...
- samo prej je bilo bolj položno...
Potem se je končo opogumil eden:
- em kam pelje tale pot?
- do najinega avta seveda... :)
 |
| From Debela peč |
Zjutraj je bilo na Rudnem polju poleg naju še nekaj avtodomov, dva, trije od včeraj so že popihali naprej. Je bilo kar sveže, čez noč bi rekel, da tam nekje 12 stopinj. Sva se vrnila nazaj kakšna dva ovinka in se zapeljala po makadamu bolj proti severo vzhodu. Pri nekem partizanskem spomeniku sva pustila avto in jo mahnila do Blejske koče na Lipanci. Tu najprej na orehovo potico potem pa proti Debeli peči.
 |
| From Debela peč |
Razgledi so res lepi. Triglav, Krma vrezana globoko pod rob, Mojstrana za vogalom, Radovna teče prečno na greben, zadej Pokljuka, pa Viševnik, pa spet Triglav...
 |
| From Debela peč |
Nazaj grede sva naredila krog čez nekaj sosednjih vrhov in se potem spustila nazaj do koče. Krogec, ki je še kar prijazen do kolen.
 |
| From Debela peč |
 |
| From Debela peč |
 |
| From Debela peč |
Od koče se je bilo potrebno le še spustiti kakih 200m in najti avto med vsemi tistimi potkami in stezicami. Kake hude panike glede tega nisva zganjala, saj sem imel na gps-u še eno črtico baterije, kar bilo dovolj, da je kazal kje imava parkiran avto.
Počasi so naju ujeli trije planinci. Kar nekaj časa so nama sledili. Lahko si jih slišal zadaj:
- a pa si prepričan, da smo šli prej tudi mimo teh stopnic..?
- tole meni ni nič znano...
- meni se zdi da smo na pravi poti...
- samo prej je bilo bolj položno...
Potem se je končo opogumil eden:
- em kam pelje tale pot?
- do najinega avta seveda... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar