V nedeljo nekje okoli pol desetih sva se ustavila na Ravbarkomandi. To je ob pol desetih po tanovi uri kar je pol devetih po stari.. al je to mogoče pol enajstih po stari.. a smo spali eno uro manj al več..? Čak ura je bila 2 in pol naslednjo minuto 3.01... ane? Tole premikanje ure je res briljantna pogruntavščina. Hvala Dedku Mrazu za radijsko vodene budilke. Ok, zdej sem zabluzil. Rewind. Bzzzzzzz.
V nedeljo nekje okoli pol desetih sva se ustavila na Ravbarkomandi. Dež, veter, mrzlo. Ko si rečeš, jao v kaj sem se spet spravil. Še najraje bi se obrnil nazaj, oddirjal domov, se zaril pod odejo in se pokril čez glavo. A prideš ven? Ne!
Okej, če sem dva posta nazaj rekel
just do it, je bilo treba zadevo speljati do konca. Mrazilo me je še celo pot mimo Nanosa (ki se ga sploh ni videlo iz oblakov). Tam nekje pred Sežano je bilo že bistveno bolje. Po tleh je bilo še malček mokro v zraku pa pričakovanje, adrenalin, pomlad, sončni žarki, na copatih dva čipa, na majci cifra 2937, navijači aktivirani. Ready.
Na štartu smo se znašli štirje špičaki. S Sabino sva u izi odtekla tistih dobrih 8km. Suvereno sva prehitela Heleno Žigon :) Tekanje za užitek in ne za rezultat je res top. Meni se je kar smejalo, ko sva prišla v cilj. Happy face.
Ni komentarjev:
Objavite komentar