Furanje safrja

From Argentina

Dobra dva tedna sta mimo odkar sva se vrnila s poti. Imam še vedno malce zmešane občutke. Mi je šlo kar v redu skoraj celo pot nazaj. Prvič mi je postalo slabo, ko sta en Slovenček in Slovenčica na CDGju panično iskala številko gejta od Adrije na terminalčku, ki ima 6 gejtov. Halo, model kaj ti ni jasno? Lej šest jih je, eden od njih je taprav... Ok, dobro, whatever, se prestavim v drugo kolono sedežev in sem na varnem. Potem pa elektro šok na letalu. Se povzpnem po štengicah gor, pridem do stevardese in "dober večer" je bilo vse kar je bilo potrebno, da se mi je kar stemnilo pred očmi. Potem sem sedel ob tistem majcenem okenčku in vse se mi zdelo prav bedno.

Naslednje jutro se peljeva v službo. Ne morem poslušati radia. To nam servirajo enega crapa. Pa jim sploh ne moreš zbežati. Prestaviš na drugo postajo pa isto sranje. Kako bedno. Kje je kak cd?

S tivijem je ista zgodba. Poročila. Bedno. Lahko jih gledam točno 15 minut potem preklopim na Miča Bjukenona. Ne vem kaj je bolj butasto. No, Miču se lahko smeješ :)

Priti iz poletja v neko sivo kotlino ni prav nič zabavno. Kje je zdaj tistih 30+ stopinj, ki sva jih imela v Buenos Airesu? Nema. Bedno. Cel dan je nekaj med dnevom in nočjo. Greš v službo, prideš domov pa je skoraj tema. No potem, ko se tole sranje razkadi in se pokaže sonček, se tudi meni spet smeje.

Strašno me spet nervira folk, ki govori in govori in ne uspe nič povedat ali pa le pove isto, kot je tip pred njim. Bedno. Bedno. Bedno. Včasih bi res za koga rabil eno fast forward tipko. Alpa on/off stikalo. To bi bilo še bolje.

Dnevi imajo spet imena. Teden ima spet sedem dni. Bedno. Edina dobra stvar je, da po treh dneh prideš do tamalega petka, potem pa je le še en dan do vikenda.

Športne aktivnosti so spet v polnem zagonu. Grandmaster je takorekoč back. Na snegu smo tudi že bli ene dvakrat. Pretečenih kilometrov imam točno 0. Na nočno desetko sem prijavljen, zdaj se morem še na tisti tek v Sežani in na tek trojk pa ljubljanski maraton. Za začetek :)

Zadnjič sem scopral empanade. Ja ok, niso bile ravno state of the art oblike, sam so bile pa dobre. Potem sem se lotil izdelave humusa. Poskusna serija je šla direktno na kompost. Pač ne uspe vsaka stvar v taprve. Ni panike, bomo še probali.

No, po dobrem tednu furanja safrja sem se počasi postavil na noge. V avtu še vedno špila cd, ok pa kdaj pa kdaj tudi kak radio. Tivija ne gledam, no razen zadnjič, ko je bil James Bond, ki ga še nisem videl 17krat. Pametnim sogovorcem se tudi da nekako uiti. Plus prijatelji, familija, sodelavci, kolegi... no sej le ni tako hudo doma. Plus, vsakič pomaga, če celo zadevo pogledaš malce drugače: lej sužba je le vmesni čas med potovanji. Plus še bolj pomaga, če si izbereš naslednjo destinacijo. Že imam high altitude idejo v glavi :)

From Argentina

Potopisno predavanje prihaja. Samo še tistih nekaj tisoč slikc pregledam, izberem tiste, ki jih potrebujem za zgodbo in lahko začnemo. Predvidoma pred premikom ure.