Pri pripravi potepanj grem ponavadi po telem vrstnem redu:
- najti destinacijo
- izračunati najbolj ugoden čas za it
- izvohati najcenejše letalske karte
- izboriti dopust
- nabavit Lonely Planet
Povsem straightforward recept. Potem ko imam enkrat Lonely Planet na mizi je zadeva že zaključena, potrebno je le še počakati kak mesec, da pride na čas odhoda. V tem času dobiš še kako žrtev, da te zapelje do letališča v Benetkah.
No tokrat ni bilo tako. Že z destinacijo sem se poigraval kar nekaj časa. Če je pri nas pomlad, je na drugi strani kugle jesen, tako da nikakor ne gre mečkat z odhodom. Konec aprila sem imel že prvi dve točki odkljukani. Čile, sredina maja do prve polovice junija. Odločil sem preskočiti letalske karte in zrihtal dopust. Dobrih štirinajst dni pred začetkom dopusta sem se spravil na lov za karte. To ni ravno idealen čas za kupovanje kart. No kljub temu sem našel eno zelo ugodno varianto na eDreamsih z odhodom iz Brnika. Ok, zdaj pa panika. Moja Visa ne potegne dveh jurjev. Dam vlogo za povečanje limita, fantje na banki mečkajo. Damn. Potem pa še praznik med tednom. Sem mislil, da ga bom vesel, pa me je samo živčnega delal. Adrenalin vsakič, ko sem na netu čekiral cene in razpoložljivost letov. Ha, potem sem le našel na bookingpointu ene zelo podobne karte, malenkost dražje od telih na eDreamsih, ki so se itak vsak dan dražile. Klik, klik, halo halo in naslednji dan karte v inboxu. Huh. Pa se je le izšlo.
Potepanja na horuk so res postala moja specialiteta. Že v Ekvadorju sva bila čisto brez itinerarija. Za en dan naprej nisem vedel kam bova šla. Ok, sej imaš Lonelya, pogledaš kje so ql zadeve in probaš u eni zankici obdelat. Vmes pa greš za nosom. Nos vedno kaže v kako zabavno smer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar