V Cuenci se je bilo treba odlociti, ce greva naprej dol na jug ali pa jo ucvreva kar lepo na zahodno obalo. Po tehtnem premisleku ob kavici z aguardiente-om sva le odlocila, da greva na zahod. Ce ne drugega zato, ker tezko zdrziva brez morja.
Najprej dol s hribov v Quayaquil. Na busu smo imeli na tv-ju en obupen film od VanDam'-a in sva bila presneto srecna, ko nam je zadaj spustila guma in smo lahko usli ven. Mojster el chofer in vajenec kondukter sta se lotila umazanega dela. Ostali smo se strokovno postavili v blizino (ravno prav dalec, da te ne morejo za kaj ponucati) in opazovali, ce bosta vse ustrezno izpeljala. No cez ene 20 minut je bilo predstave konec in nazaj na bus. Na sreco je bilo takrat tudi konec filma. Preprican sem, da je VanDam' prezivel.
Quayaquil je nekje na 50m nadmorske visine, tu se zacnejo neskoncni nasadi banan in malce bolj lepljivo vreme. Imajo tudi strasno vesoljsko avtobusno postajo v treh nadstropjih. Hop na naslednji bus in na morje v Montañito.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar