Buses, buses and buses

Udelezila sva se preiskusa v neprekinjeni voznji z avtobusom. Iz Puero Lopeza sva se odpravila z nocnim busom v Quito. Damjana ima itak fobije pred dolgimi voznjami z avtobusi in je bila ze en dan pred odhodom cisto fertik. Na vecer odhoda sem v hostlu prebiral casopis in nasel clanek, ki je opisoval napad na avtobus, ki je iz Jipijape (kdo zna tole pravilno prebrat), mesta nedalec od tod, peljal dol na jug. Sem naredil takticno napako ker sem ji pokazal clanek. Potem je sploh bil game over.

From Ecuador

Na voznjo sva se pripravila ze dan poprej z analizo trga na podlagi prevoznih sredstev. Odlocila sva se za firmo z zvenecim imenon Reyna del Camino. Damjana se je mimo vseh policajev, ki delajo security check pred odhodom, zmuznila na avtobus, prestela sedeze in izmerila prostor za noge. Torej sedeza 3 in 4 sta top. Greva v pisarno. Daj nama sedeza 3 in 4, lepo prosim. Ne bo slo, ti sedezi so za potnike iz Jipijape. ¿Halo? Damjana je potem prepricala teto, da je klicala v drug office in zamenjala sedeze. Zmagoslavno sva proslavila top sedeze na najboljsem avtobusu v vasi.

Zvecer sva se stalcila na super avtobus, ki khm ni bil cisto isti kot tisti vceraj. Le pobarvan je bil enako. Izkazalo se je da sedeza 3 in 4 nikakor nista najboljsa, kateri koli drugi bi bil veliko bolj prijazen. Po kakih dveh urah voznje se je sprevodnik preoblekel v majico. To nikoli ni dober znak. Sledil je postanek na bencinski crpalki. S soferjem sta letala gor in dol okoli avtobusa, potem pa je sprevodnik povedal, da nam ne svetijo luci in moramo zamenjati bus. Juhuhu. Na sreco je bil novi avtobus v 10 minutah pripravljen za voznjo naprej. Tu sta bila sedeza 3 in 4 fantasticna izbira :). Okoli polnoci je sledil spet en postanek. Tokrat policijska zaseda. Vsi dol. Tipi roke na bus in pregled, ce ima kdo kaj trsega v hlacah :) Vse ok. Gremo naprej.

V Quito smo pridrajsali cisto on-time. Deset ur voznje - mala sala.