Juriš na Vršič

Tokrat z avtom. Za kolo je malo prekmalu. Vsaj zame. Za na kolo mora biti toplo. Sva pa na poti gor srečala par zagrizenih kolesarjev. Še ena bejbi je prišibala gor, se obrnila in kakih 10 minut za tem privlekla na vrh še svojega prijatelja. On: Pussy. Ona: Team spirit!

From Vršič v snegu

Na prelazu je še vedno na metre snega, poti so zametane. Brez kake prave opreme se ne da nikamor priti.

From Vršič v snegu

So pa očstili parkirišče, da lahko brez problema parkiraš. Seveda, če nisi posiljen Ljubljančan, ki mora parkirat svoj avto točno pred vrati hiške s spominki. In potem se tip čudi, kako to, da mu je mali clio nasedel na snegu. In seveda ne bo šel nikamor, dokler ne bo sneg skopnel, smo se mu na glas smejali s še parimi modeli. Lol.

From Vršič v snegu

Šofer je počasi postajal bled, pa še hči in mama sta ga malo postrani gledali. Smo potem prijeli tisti plastični avomobilček in ga v drugem poskusu le porinili ven iz snega na vsesplošno veselje brodolomcev.

From Vršič v snegu

Torej: Vršič vabi! Samo treba je pazit, kje parkiraš svoj stroj.