Po dolgem času sva se zopet odpravila proti Logarski dolini. Sva šla po bližnici čez Podvolovjek. Okoli Črnivca se še dobro vidijo posledice tistega viharja pred kakšnim tednom...
Prva je bila na vrsti Igla, potem sva se zaparkirala v Robanovem kotu in jo mahnila do konca doline.
Na netu sem zasledil, da imajo v tem koncu panoramsko cesto, ki se vije okoli Podolševe in malo pred Pavličevem sedlom zavije nazaj proti Logarski. Panoramska cesta, to mora biti strašno ql. Ja.. Zadeva se sicer začne obetavno. V Solčavi zaviješ desno v hrib, potem pa kar na lepem zmanjka asfalta in začneš riti navkreber po prašnem makadamu. Garmin je vztrajno trdil, da greva prav, jaz pa nisem bil tako prepričan. Končno sva se le prebila na vrh in užila v pogledu na debla dreves, ki so gosto posejana rasla ob cesti. Moram priznati, da si pod panoramsko cesto nisem ravno predstavljal tega. Malce naprej se je vendarle odprl pogled na Logarsko dolino, Robanov in Matkov kot.
Sva šla še en krog do Rinke pa pri enem oglarju sva se ustavila potem pa k Holcerjem čez Pavličevo sedlo. Cestica v dolino je komaj malo širša od kolesarske steze. Spustila sva se ceste, ki pelje na Jezerski vrh. Potem naju je ujela popoldanska nevihta in pobrisala sva jo domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar