V Casablani je bilo prav sveze, nikjer nobene vrocine. Damjana je super zadovoljna. Kakih hudih problemov z birokrati nisva imela, sam pocakati je bilo treba, da se malo premaknejo. Direktno iz letalisca vozi vlak v center Casablance (samo, da ta postaja ni koncna, kar si velja zapomniti). Torej kupiva karte za vlak (Boris je zagotovo ponosen na naju :) in se odpeljeva proti mestu. V Maroku naceloma govorijo arabsko zelo veliko francosko, nekaj tudi spansko in skoraj nic anglesko. Sami moji najljubsi jeziki :). Vlak je na vsaki postaji na dolgo in siroko v arabscini in francoscini razlagala kje smo in naj nikar ne kadimo, ker je to prepovedano. Po kake pol ure voznje prisibamo na eno totalno popularno postajo. Skoraj pol vlaka je slo dol. Sem vprasal eno prijazno gospo, ki je sedela poleg, ce je to ta-in-ta postaja, kjer naj bi sla midva dol, pa nama je svetovala, naj se peljeva se eno naprej, da tista pa je full v centru mesta. Ah, ok.. In teta je sla dol...
Cez 10 minut sva ugotovila, da sva prispela do koncne postaje in da to niti slucajno ni sredi mesta temvec v enih vukojebinah. Kot bi se peljal v Ljubljano pa bi se pomotoma odpeljal do Domzal (sej pravim vukojebine :). Ok backup plan taxi do mesta ali pa vlak nazaj za eno postajo. En mali field reseaarch je pokazal, da je vlak boljsa resitev. Kupila sva dve novi karti za vlak (Boris bi bil ponosen na naju :) in se odpeljala nazaj eno postajo. Tu sva potem ene 15 minut pregovarjala taxiste, naj uporabijo taximeter. Pristala sva v enem kao hotelu cisto blizu starega mesta.
 |
| From Maroko |
Ni komentarjev:
Objavite komentar