Samo zaradi nekega mesteca na otočku se ne bi splačalo lezti v severno Guatemalo. Flores je med drugim dobro izhodišče za obisk Tikala, enega bolje ohranjenega in restavriranega majevskega mesta. Ker je čez dan kar pošteno vroče je treba tja čimprej. Midva sva se pri polni zavesti odločila, da greva na busek ob 4.30 zjutrej.
To potem zgleda tako, da na pol zaliman sredi noči stojiš pred hotelom, tako kot še nekaj zgubljenih duš pri sosedu in tri hiše nazaj... Ko se mimo pridrajsa kak turismo kombi pomoliš karto in gledaš ali te bo spustil gor ali bo le rekel otra...
Dočakala sva svoj busek. Hop gor in spat za naslednjo uro. Potem postaja sredi deževnega gozda. Vhod kot v Jurrasic park (ob koncu filma), kjer kupiš karto ene 5x dražje kot lokalci. Nekaj čez 6 smo z vodičem mahali proti prvemu templju. Ime mu je bilo Boris. Vprašal sem kako to in povedal, da imam prijatelja, ki mu ima isto ime a je za pol metra višji. Fora s temi Borisi je v tem, da so v času njihove 36-letne državljanske vojne imeli nekaj pomoči s strani Rusov in od tu izvirajo tudi imena.
Ruševine v Tikalu so posejane po večih platojih v deževnem gozdu, tako da so med templji načeloma kar prijetne v senco zavite potke. V glavnem kar nekaj novih zgodbic za lahko noč poznam zdaj, tudi imena vseh 18 mesecev v majevskem koledarju. Aja 21. decembra letos menda ne bo konca sveta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar