Sama pot do Mehike je minila začuda brez zapletov. Najprej do Madrida potem dobri dve uri pavze in naslednih 12 ur čez lužo. Malček sva bila presenečena ker na tem letu nismo imeli vsak svoje igralne/multimedijske konzole temveč le sem in tja kak zaslon nad glavo. Čeprav je to povsem dovolj, s tistimi malimi zaslončki so nas itak preveč razvadili in zakaj bi gledal filme, če lahko spiš? Sem pa prvič videl, da so v rep letala namontirali hd kamero, ki ti da res dober pogled na letalo in karkoli je že pod njim.
Enkrat za večerom sva pridrajsala do hostla. Po formalnostih za pultom sva se pobrala ven v sosednji barrio - La Zona Rosa, ki slovi po kar konkretnem številu Korejcev in bogato razviti gay sceni. Zanimivo. Prav dolgo nisva ostala, je bilo treba it v hostal krivit čas. Sedem ur časovne razlike je potrebno taktično izničit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar