Sva kupila karto do Guatemala Citya s povezavo ob 14h naprej za Antiguo. Guate menda ni ravno prijeten kraj, tako da sva rekla, da če se že ravno furava, greva še eno uro naprej v malček bolj prijazen kraj.
Tule se da potovati nekako v treh, štirih razredih:
Kolektivo
kombiji, ki furajo na točno določeni ruti znotraj mesta ali po njegovi ne preveč šini okolici. Za cesto mu pomahaš in ti ustavi.
Čiknbus
predelani ameriški šolski busi, pol letniku novejši od tistih v Belizu, tudi bolj baročno okrašeni. Ustavijo se na vsakem vogalu in ja tudi čikni se furajo z njimi. Onka odprta, prepih. Šoferji malce bolj divjajo čez ovinke in uporabljajo tehniko gas-bremza-gas-bremza.
Pullman bus
klasičen avtobus. Klima po vsej verjetnosti ne bo delovala, okna bodo odprta, da bo vleklo iz vseh strani, dobil boš listek, ko boš oddal prtljago (seveda ga na končni postaji ne boš potreboval). Na dolgih vožnjah se bo ustavil na kakšnem brezveznem počivališču z obupno hrano, da bo šel folk na wc. V glavnem fancy prevozno sredstvo. Šofer lahko še vedno ustavlja na kakih večjih zbirnih mestih potnikov. Vožnja je že bolj preudarna in bolj blaga če ovinke.
Door-to-door kombiji
top šit prevozno sredstvo namenjeno za turistom. Cene zanje so v dolarjih. Poberejo te pred hostlom/hotelom/resortom/vikendom/počitniško prikolico in te dostavijo na željen naslov v končni destinaciji. Udobno, hitro, turistično in predvsem zelo drago.
Iz obale do Guatemala Citya je dolga pot tudi na pullmanu. Sploh ker modeli pridno obnavljajo ceste in potem stojiš v nedogled na prašni cesti in se kuhaš, ker klime ni in ker si pri miru tudi piha nič. Z vsemi napovednimi in nenapovedanimi postanki smo obrobje Guate dosegli točno ob dveh. Večje avtobusne kompanije imajo seveda svoje postaje in ta je bila skrita za 30. vogali nekje blizu centra mesta.
Skozi okno avtobusa Guate ne zgleda kaj preveč impresivna reč. Crime rate je kar visok. Mali rdeči mestni buski so no-no za tujce. Mesni možje so se kriminalu na busih uprli z novo linijo metro-busov, kjer se plačuje negotovinsko in na vsaki (!) postaji stoji oborožen policaj in budno spremlja dogajanje. Če bi se za voljo tega moral počutiti varneje.. no jaz se ne. Sicer so prizori s policaji, varnostniki in včasih tudi vojsko z orožjem na dobro vidnem mestu povsem običajni tako v Gvatemali, kot v Mehiki. V Gvatemali imaš varnostnike na črpalkah, pred restavracijami, pred trgovinami, bankomati, lekarnami...
Po kakih 20 minutah vijuganja smo prispeli na natrpano postajo. Začel sem raziskovati kaj se je zgodilo z najinim busom naprej v Antiguo, ki naj bi se odpeljal ob 2h. Kot sem pričakoval je bil še vedno tam. Ni bil busek ampak tisti door-to-door kombi. In midva sva bila edina potnika. Nice. Potem se je počasi primajal el chofer, ata v lepi uniformi s totalno piskajočim glasom, da sem komaj zastopil, da želi videti karto. Kombi je bil itak dvakrat zaparkiran in ko so rešili situacijo smo se lahko odpravili proti Antigui.
Tule se da potovati nekako v treh, štirih razredih:
Kolektivo
kombiji, ki furajo na točno določeni ruti znotraj mesta ali po njegovi ne preveč šini okolici. Za cesto mu pomahaš in ti ustavi.
Čiknbus
predelani ameriški šolski busi, pol letniku novejši od tistih v Belizu, tudi bolj baročno okrašeni. Ustavijo se na vsakem vogalu in ja tudi čikni se furajo z njimi. Onka odprta, prepih. Šoferji malce bolj divjajo čez ovinke in uporabljajo tehniko gas-bremza-gas-bremza.
Pullman bus
klasičen avtobus. Klima po vsej verjetnosti ne bo delovala, okna bodo odprta, da bo vleklo iz vseh strani, dobil boš listek, ko boš oddal prtljago (seveda ga na končni postaji ne boš potreboval). Na dolgih vožnjah se bo ustavil na kakšnem brezveznem počivališču z obupno hrano, da bo šel folk na wc. V glavnem fancy prevozno sredstvo. Šofer lahko še vedno ustavlja na kakih večjih zbirnih mestih potnikov. Vožnja je že bolj preudarna in bolj blaga če ovinke.
Door-to-door kombiji
top šit prevozno sredstvo namenjeno za turistom. Cene zanje so v dolarjih. Poberejo te pred hostlom/hotelom/resortom/vikendom/počitniško prikolico in te dostavijo na željen naslov v končni destinaciji. Udobno, hitro, turistično in predvsem zelo drago.
Iz obale do Guatemala Citya je dolga pot tudi na pullmanu. Sploh ker modeli pridno obnavljajo ceste in potem stojiš v nedogled na prašni cesti in se kuhaš, ker klime ni in ker si pri miru tudi piha nič. Z vsemi napovednimi in nenapovedanimi postanki smo obrobje Guate dosegli točno ob dveh. Večje avtobusne kompanije imajo seveda svoje postaje in ta je bila skrita za 30. vogali nekje blizu centra mesta.
Skozi okno avtobusa Guate ne zgleda kaj preveč impresivna reč. Crime rate je kar visok. Mali rdeči mestni buski so no-no za tujce. Mesni možje so se kriminalu na busih uprli z novo linijo metro-busov, kjer se plačuje negotovinsko in na vsaki (!) postaji stoji oborožen policaj in budno spremlja dogajanje. Če bi se za voljo tega moral počutiti varneje.. no jaz se ne. Sicer so prizori s policaji, varnostniki in včasih tudi vojsko z orožjem na dobro vidnem mestu povsem običajni tako v Gvatemali, kot v Mehiki. V Gvatemali imaš varnostnike na črpalkah, pred restavracijami, pred trgovinami, bankomati, lekarnami...
Po kakih 20 minutah vijuganja smo prispeli na natrpano postajo. Začel sem raziskovati kaj se je zgodilo z najinim busom naprej v Antiguo, ki naj bi se odpeljal ob 2h. Kot sem pričakoval je bil še vedno tam. Ni bil busek ampak tisti door-to-door kombi. In midva sva bila edina potnika. Nice. Potem se je počasi primajal el chofer, ata v lepi uniformi s totalno piskajočim glasom, da sem komaj zastopil, da želi videti karto. Kombi je bil itak dvakrat zaparkiran in ko so rešili situacijo smo se lahko odpravili proti Antigui.
Ni komentarjev:
Objavite komentar