Končno je malček bolj toplo in se vidi do sonca in že vsi pridno nabirajo tekaške kilometre. Nadvse ugodna klima, da tudi sam poiščem tekaške copate in naredim kak krogec.
Po kakem tednu mentalnih priprav in iskanju pravega ravnožeja med pozicijo sonca, lune in še treh drugih nebeških teles sem prvlekel na zrak adidaske in hop v gozd. Asfalt mi nikakor ne potegne - pretrdo in preveč urbano. V gozdu imaš bolj zabavno podlago: ponekod mehko, drugje čisto na tenko zamrznjeno, pa kaka vakuumska snov v obliki živega blata se najde, večinoma pa kar suho.
Dobre pol ure za prvič je bilo čisto dovolj. Iz malega raste veliko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar