torek, 28. februar 2012

Pomlad na Krvavcu

Po petkovem cmokanju po blatu se spodobi, da se gre v soboto na sneg. Še od lani imava vsak svojo skoraj nič rabljeno pet dnevno karto za Krvavec in odločitev ni bila težka.


Dopoldne je bilo smičišče kot ledena zmrzlina. Vse je šlo po svoje, vsak zavoj je drsel. Se pa je potem s sončkom stvar hitro popravila. Po nekaj urah kar preveč...


Je pa bilo neverjetno veliko res slabih smučarjev z res visoko samozavestjo. Eno furo se mimo nas pripelje model, ki je bil v pasu močno nagnjen naprej, z rokami pa je na široko krilil in lovil ravnotežje. Spogledali smo se. Huh, tile Hrvatje so res od sile... Še dve sekundi in tip se je že zaril v kup naritega snega. Počasi se je pobral, stresel sneg s sebe in odpilotiral naprej. Za njim smo prišli na rob prelomnice. Tip se je že valjal po tleh par deset metrov pod nami. Potem smo opazili, da sploh nima zapetih pancarjev. Wow. Marta se je spustila proti nesrečniku: mu grem povedat, da ima odpete pancarje... Marta se ukvarja s tipom, mi pa se hihitamo na robu. Potem se dol spusti še Damjana: ji grem pomagat. Kmalu smo bili vsi dol. Tip je narental res retro opremo. Nekako nam je uspelo zapeti vse klipsne na pancarjih. Med reševalno akcijo je povedal, da so Britanci in da se za vikend gredo fantovščino. Potem, ko je bil končno sestavljen skupaj kot se spodobi, se je pognal po strmini, naredil še dva zavoja potem pa kar usekal smuk do dna. Jej. Ko smo prišli do dol je že stal v koloni pred brunarico.

Zabavno, ni kaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

  • Recent Posts

  • Text Widget