Polotok Tröllaskagi je do nedavnega premogel dve malo večji vasici do katerih sta peljali zahodna in vzhodna cesta. Zdaj so ju povezali s tremi predori. Eden od njih je dolg skoraj toliko kot karavanški.
Prvi predor je poglavje zase - gre za tri kilometre dolg enocevni predor v katerem je prostora le za en pas. Fantje so iznajdljivi in so po celotni dolžini naredili celo vrsto izogibališč, da se lahko umakneš, če po nekem neverjetnem naključju naletiš na drugo vozilo v tunelu. Tile njihovi tuneli nimajo tistega polkrožnega betonskega ovoja temveč so le zaščiteni z betonskim pasom, da ti ravno ne pade kak kamen na avto. Nekaj podobnega se gredo pri mostovih, ki so na deželi skoraj vsi široki za en pas. Cesta se preprosto zoži pred mostom, pogledaš če je na drugi strani frej in se pelješ čez. Sva tudi našla enega malo daljšega, ki je podobno kot tisti tunel imel narejenih nekaj izogibališč. Če pomisliš koliko avtomobilov gre skozi tak most, veš, da je en pas res vse kar potrebujejo.
Tale polotoček sva obvozila, ustavila sva se o obeh vasicah. V drugi sva našla muzej o lokalni zgodovini lova slanikov, ki sva ga šla pogledat. Krasna zadeva, v prvi hali imaš celo ribiško barko, pomol, čolničke in delavnice, ki so leta 19-nekaj bile standardni del te industrije. Potem je še del predelovalnega obrata in hiša delavcev teh obratov. Nisem ravno nek hud ljubitelj ribjega olja ampak tole se je splačalo it pogledat.
Prvi predor je poglavje zase - gre za tri kilometre dolg enocevni predor v katerem je prostora le za en pas. Fantje so iznajdljivi in so po celotni dolžini naredili celo vrsto izogibališč, da se lahko umakneš, če po nekem neverjetnem naključju naletiš na drugo vozilo v tunelu. Tile njihovi tuneli nimajo tistega polkrožnega betonskega ovoja temveč so le zaščiteni z betonskim pasom, da ti ravno ne pade kak kamen na avto. Nekaj podobnega se gredo pri mostovih, ki so na deželi skoraj vsi široki za en pas. Cesta se preprosto zoži pred mostom, pogledaš če je na drugi strani frej in se pelješ čez. Sva tudi našla enega malo daljšega, ki je podobno kot tisti tunel imel narejenih nekaj izogibališč. Če pomisliš koliko avtomobilov gre skozi tak most, veš, da je en pas res vse kar potrebujejo.
Tale polotoček sva obvozila, ustavila sva se o obeh vasicah. V drugi sva našla muzej o lokalni zgodovini lova slanikov, ki sva ga šla pogledat. Krasna zadeva, v prvi hali imaš celo ribiško barko, pomol, čolničke in delavnice, ki so leta 19-nekaj bile standardni del te industrije. Potem je še del predelovalnega obrata in hiša delavcev teh obratov. Nisem ravno nek hud ljubitelj ribjega olja ampak tole se je splačalo it pogledat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar