Ko je Simon na začetku najinega potepanja po Islandiji pravilno odgovoril na nagradno uganko sem študiral, kaj naj bo za nagrado. Nagrado vedno izberem naknadno in, če je le mogoče, je vsaj malo personalizirana. Simon je zagret lovec na zaklade, geocacher, in bilo je neizbežno, da greva poiskati en zaklad.
V čem je pravzaprav finta geocachinga? Osnovni trik je v tem, da nekam skriješ zaklad - ponavadi je to škatla z nekaj drobnimi predmeti, listom papirja za vpisovanjem najditeljev in kakšnim svinčnikom. Katerega od predmetov lahko odtujiš s tem da ga nadomestiš z nekim drugim. Lokacija geocacha je podana z gps koordinatami. Seznami geocachov so objavljeni na netu in še najlažje je, da si na telefon naložiš app, ki se zna povezati na prave vire in ti na zemljevidku pokaže kje je kaj skrito.
Prvi zaklad sva iskala v mestecu Borgarnes, kjer naju je zaklad pripeljal do simpatičnega razglednega stolpa, ki ga sicer ne bi šla nikoli pogledat. Stojim pred tistim stolpom in gruntam kaj zdaj. Potem najdem na telefonu gumbek hint in ga stisnem. Namig je bil dokaj strait forward - under first step. Sva šla pogledat kaj se skriva pod prvo štengo in tam je v luknjici res ždel mali kontejnerček od filma, kjer je bila rolica papirja za vpis in svinčnik. Okej, to je bilo lahko. Vseeno nisva dobila tistega kar sva iskala in to je zaklad iz katerega bi lahko vzela nagrado.
Nekaj kasneje sva se v bližini dveh slapov - Barnafoss in Hraunfoss zopet podala v iskanje. Z gpsom sva kar hitro našla točko, ki je bila objavljena, no plus minus tri metre kolikor je bila natančna pozicija. Pokrajina kjer ležita omenjena slapova je v bistvu lava flow, ki ga je nizko zelenje že malček preraslo, je pa vseeno kar golo in polno strjene lave. Tokrat sem bolj varčeval z gumbom hint. Kmalu sva ugotovila, da vseeno ne bo šlo brez namiga. Stisnem gumb in mi napiše under the rock with stones. Okej, okoli naju je bilo neskončno skal s kamenjem. Nekaj časa sva še prevračala skale potem pa sva priznala, da je tokratni zaklad pretežek oreh.
Na polotoku Snæfellsnes sva okoli enega svetilnika zopet neuspešno iskala zaklad.
Sreča se nama je potem nasmehnila, ko sva prišla nazaj v Reykjavik in sva v bližini vodnih tankov, ki so jih umetelno zakamuflirali v razgledno ploščad s fancy restavracijo, našla kar dva geocacha. V prvem ni bilo nič kar bi zgledalo kot nagrada, v drugem pa sva le naletela na leseno figurico za katero sva se oba strinjala, da to je to.
Geocaching je zabavna reč, seveda ne smeš biti preveč razočaran, če zaklada ne najdeš ali pa so v njem same brezvezne stvari. Zanimivo je vsekakor to, da te znajo pripeljati do res skritih kotičkov, ki jih sam ne bi nikoli odkril. Priporočam. Če bo kdo postal zasvojen s tem, jaz nisem kriv.
V čem je pravzaprav finta geocachinga? Osnovni trik je v tem, da nekam skriješ zaklad - ponavadi je to škatla z nekaj drobnimi predmeti, listom papirja za vpisovanjem najditeljev in kakšnim svinčnikom. Katerega od predmetov lahko odtujiš s tem da ga nadomestiš z nekim drugim. Lokacija geocacha je podana z gps koordinatami. Seznami geocachov so objavljeni na netu in še najlažje je, da si na telefon naložiš app, ki se zna povezati na prave vire in ti na zemljevidku pokaže kje je kaj skrito.
Prvi zaklad sva iskala v mestecu Borgarnes, kjer naju je zaklad pripeljal do simpatičnega razglednega stolpa, ki ga sicer ne bi šla nikoli pogledat. Stojim pred tistim stolpom in gruntam kaj zdaj. Potem najdem na telefonu gumbek hint in ga stisnem. Namig je bil dokaj strait forward - under first step. Sva šla pogledat kaj se skriva pod prvo štengo in tam je v luknjici res ždel mali kontejnerček od filma, kjer je bila rolica papirja za vpis in svinčnik. Okej, to je bilo lahko. Vseeno nisva dobila tistega kar sva iskala in to je zaklad iz katerega bi lahko vzela nagrado.
Nekaj kasneje sva se v bližini dveh slapov - Barnafoss in Hraunfoss zopet podala v iskanje. Z gpsom sva kar hitro našla točko, ki je bila objavljena, no plus minus tri metre kolikor je bila natančna pozicija. Pokrajina kjer ležita omenjena slapova je v bistvu lava flow, ki ga je nizko zelenje že malček preraslo, je pa vseeno kar golo in polno strjene lave. Tokrat sem bolj varčeval z gumbom hint. Kmalu sva ugotovila, da vseeno ne bo šlo brez namiga. Stisnem gumb in mi napiše under the rock with stones. Okej, okoli naju je bilo neskončno skal s kamenjem. Nekaj časa sva še prevračala skale potem pa sva priznala, da je tokratni zaklad pretežek oreh.
Na polotoku Snæfellsnes sva okoli enega svetilnika zopet neuspešno iskala zaklad.
Sreča se nama je potem nasmehnila, ko sva prišla nazaj v Reykjavik in sva v bližini vodnih tankov, ki so jih umetelno zakamuflirali v razgledno ploščad s fancy restavracijo, našla kar dva geocacha. V prvem ni bilo nič kar bi zgledalo kot nagrada, v drugem pa sva le naletela na leseno figurico za katero sva se oba strinjala, da to je to.
Geocaching je zabavna reč, seveda ne smeš biti preveč razočaran, če zaklada ne najdeš ali pa so v njem same brezvezne stvari. Zanimivo je vsekakor to, da te znajo pripeljati do res skritih kotičkov, ki jih sam ne bi nikoli odkril. Priporočam. Če bo kdo postal zasvojen s tem, jaz nisem kriv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar