Tik preden sva se odpravila z avtom na pot sva v knjigarni čez cesto kupila avto zemljevid otoka. Zadnji edišn.
Okoli Islandije teče ring road, označen s številko ena. Ta naredi krog okoli in okoli in okoli, no samo enkrat, in šteje tam nekje 1300 kmjev. Skoraj toliko je tudi asfalta na enki. Potem imaš super glavne ceste, ki ponavadi nosijo dvo mestne številke, navadne ceste, ki so utrjen makadam in še gorske ceste, ki so makadami, kolovozi in druge pogojne oblike prevoznih poti, ki prečijo reke kar čez strugo. Za te zadnje potrebuješ spodoben 4x4. Za takšne ceste in vožnjo po snegu imajo fantje super jeepe z ogromnimi gumami, ki zgledajo, kot bi ušli iz kakega big foot showa.
Najin zemljevid premore tudi pet velikost naselj. Za velika mesta imaš roza n-kotnik, ki je pač takšne oblike kot je zunanji gabarit mesta, potem pa še štriri krogce, za manjše enote strnjenih naselij. V Rejkjeviku živi nekje med 60 in 70% celotnega prebivalstva in to je give-or-take 202.300 duš. Ostali se potem zbašejo v drugo in tretje največje mesto in v vse tiste štiri velikosti rdečega krogca. Prvo streznitev, ki jo doživiš, ko obiščeš naselje z drugim največjim krogcem je to, da gre za deset hiš, avtomatsko pumpo in če si res srečen s kakim mini supermarketom. Ko so me tile krogci že osmič presenetili s tem kaj sem dobil sem začel brat legendo zemljevida: najmanjši krogec - vas do 200 domorodcev, naslednji do 500, potem do 1000 in vas do 5000 domorodcev. In teh največjih res ni veliko. Ko malo preračunaš koliko ljudi se skriva v teh malih krogcih glede na celotno populacijo in je jasno zakaj si večino časa sam na cesti. No poleg ovac in konjev in nekaj krav. Ovc je res veliko. Pasejo se vsepovsod, le da je nekaj zelenja. Njihova pašna območja so ograjena in vsaki ovci posebej razložijo, da je plazanje pod ograjo in piknikiranje na cesti no-no. Vsi smo poznamo backa Jona in seveda ovce čakajo v zasedah za cesto, da se v trenutku, ki pripelješ mimo poženjejo v panični tek čez cesto. Tako da je potrebno biti ves čas pazljiv, če med kakimi travnimi biljkami za cesto gledajo ven tudi rogovi. So pa vse ovce organizirane v pare po tri, ki se držijo skupaj. En koštrun in dve ovci.
Konji, ki z razliko od ovac ne plezajo čez ograjo, so izredno zamišljenje živali. Vedno zrejo nekam v daljavo in se ne dajo kaj preveč zmesti.
Kaj točno počnejo domorodci je težko reči, če odštejem velemesta in vele vasi potem ostanejo samotne kmetije, ribiči, prodajalke v superminimarketih, frizerji, kakšna kelnarica, pleskar, poštar in šofer avtobusa. Mislim da je to cel seznam. Zanimivo je, da recimo kavarnica dela do šestih potem pa zaprejo. Veliko turističnih establišmentov je odprtih med poletno sezono potem pa zaprejo.
Tule imajo - tako kot mi - štiri letne čase, le da so časovno malce drugače razporejeni: junij, julij, avgust je poletje, potem sta dva jesenska meseca, od novembra do začetka aprila je zima in potem še dva meseca pomladi. Septembra te lahko v visokogorju doleti že sneg in to je očitem znak, da je čas za petmesečno hibernacijo.
Okoli Islandije teče ring road, označen s številko ena. Ta naredi krog okoli in okoli in okoli, no samo enkrat, in šteje tam nekje 1300 kmjev. Skoraj toliko je tudi asfalta na enki. Potem imaš super glavne ceste, ki ponavadi nosijo dvo mestne številke, navadne ceste, ki so utrjen makadam in še gorske ceste, ki so makadami, kolovozi in druge pogojne oblike prevoznih poti, ki prečijo reke kar čez strugo. Za te zadnje potrebuješ spodoben 4x4. Za takšne ceste in vožnjo po snegu imajo fantje super jeepe z ogromnimi gumami, ki zgledajo, kot bi ušli iz kakega big foot showa.
Najin zemljevid premore tudi pet velikost naselj. Za velika mesta imaš roza n-kotnik, ki je pač takšne oblike kot je zunanji gabarit mesta, potem pa še štriri krogce, za manjše enote strnjenih naselij. V Rejkjeviku živi nekje med 60 in 70% celotnega prebivalstva in to je give-or-take 202.300 duš. Ostali se potem zbašejo v drugo in tretje največje mesto in v vse tiste štiri velikosti rdečega krogca. Prvo streznitev, ki jo doživiš, ko obiščeš naselje z drugim največjim krogcem je to, da gre za deset hiš, avtomatsko pumpo in če si res srečen s kakim mini supermarketom. Ko so me tile krogci že osmič presenetili s tem kaj sem dobil sem začel brat legendo zemljevida: najmanjši krogec - vas do 200 domorodcev, naslednji do 500, potem do 1000 in vas do 5000 domorodcev. In teh največjih res ni veliko. Ko malo preračunaš koliko ljudi se skriva v teh malih krogcih glede na celotno populacijo in je jasno zakaj si večino časa sam na cesti. No poleg ovac in konjev in nekaj krav. Ovc je res veliko. Pasejo se vsepovsod, le da je nekaj zelenja. Njihova pašna območja so ograjena in vsaki ovci posebej razložijo, da je plazanje pod ograjo in piknikiranje na cesti no-no. Vsi smo poznamo backa Jona in seveda ovce čakajo v zasedah za cesto, da se v trenutku, ki pripelješ mimo poženjejo v panični tek čez cesto. Tako da je potrebno biti ves čas pazljiv, če med kakimi travnimi biljkami za cesto gledajo ven tudi rogovi. So pa vse ovce organizirane v pare po tri, ki se držijo skupaj. En koštrun in dve ovci.
Konji, ki z razliko od ovac ne plezajo čez ograjo, so izredno zamišljenje živali. Vedno zrejo nekam v daljavo in se ne dajo kaj preveč zmesti.
Kaj točno počnejo domorodci je težko reči, če odštejem velemesta in vele vasi potem ostanejo samotne kmetije, ribiči, prodajalke v superminimarketih, frizerji, kakšna kelnarica, pleskar, poštar in šofer avtobusa. Mislim da je to cel seznam. Zanimivo je, da recimo kavarnica dela do šestih potem pa zaprejo. Veliko turističnih establišmentov je odprtih med poletno sezono potem pa zaprejo.
Tule imajo - tako kot mi - štiri letne čase, le da so časovno malce drugače razporejeni: junij, julij, avgust je poletje, potem sta dva jesenska meseca, od novembra do začetka aprila je zima in potem še dva meseca pomladi. Septembra te lahko v visokogorju doleti že sneg in to je očitem znak, da je čas za petmesečno hibernacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar