Streetfutr

Na potovanjih striktno kršiva prvo zlato pravilo zdravstvenih vsevedov: ne jej nič z ulice, drži se prekuhane hrane in sadja, ki ga lahko olupiš.

Streetfutr je del obvezne opreme. Za pol zadev sploh ne veš kaj so, za druge sam nekako poštudiraš, za tretje pa je bolje da sploh ne veš. Preden lokalni bus odrine s postaje se skozi sprehodijo prodajalci različnih prigrizkov za na pot. Karkoli boš pri njih kupil, ti bodo vročili v skrbno zalimanih papirnati žepkih narejenih iz kakšne domače naloge ali časopisa.

Glede na vso zaužito hrano se drživa povsem okej. Je pa res, da je par dni nazaj Damjano nekaj zvilo in je popoldne že bruhala in se vsa prezebla tresla v postelji (imamo ene 30 stopinj). Sumiva, da je kriv kottu roti, ki sva ga jedla v 'family restaurant for delicious and hygenic food'. Lahko bi vedel, da bo kaj narobe, saj sva jedla v nekem placu, ki se mu je reklo hotel, pa sploh ne nudi prenočišč. Le kaj si potem predstavljajo pod higienično hrano...

Dva dni kasneje je stanje back-to-normal. Nimaš kaj, to je vse del poti. Eni se že doma s piškoti zastrupijo...