Absolutno nič se ne zastopim na avomehaniko, vendar mene je tisto škripanje bolj spominjalo na uničen menjalnik kot na slabo zategnjen vijak na prednjem desnem kolesu

Avtobus je glasno rohnel, premaknil se pa ni nikamor. Stežka smo zlezli v mali klanček do glavne ceste. Ojej, sem rekel sam pri sebi, tole ne more biti nič dobrega...

Bili smo na pol poti iz Nuware Eliye v Kandy. Na poti se iz hribovite dežele s skoraj dveh jurjev spustiš na nekih 500m. Če prideš do dol. Že po prvih desetih kilometrih je v avtobusu pošteno smrdelo po zažganih bremzah, tako da me tisti beli dim, ki je puhnil izpod prvega dela avtobusa, ko smo se s kratkega postanka za malico in vece vračali nazaj na glavno cesto, sploh ni presenetil.

Avtobus se je nekako odkotalil na drugo stran glavne ceste, kjer je - kako priročno - doma avto mehanik. Avto mehanična delavnica je vključevala dotičnega avto mehanika, kup razmetanega orodja - od katerega sta res uporabna le dva kosa, kompresorček in švasmašino. Je pa ena stvar, ki je definitivno ne potrebuje in to je delovni pult. Tega ne boš videl skoraj nikjer. Kaj ti bo pult, če lahko skoraj vse narediš čepe...?

Mehanik je zlezel pod bus. S seboj je imel prej omenjeni ultimativni orodji - kladivo in še en ključ. Nekaj časa ga ni bilo na spregled, potem so možje modrovali kaj je za storiti, mojster je zlezel še pod prvo kolo in tam strokovno ugotovil, da je potrebno zaviti nek vijak ob prednjem desnem kolesu. Sam se absolutno nič ne zastopim na avomehaniko, vendar mene je tisto škripanje bolj spominjalo na uničen menjalnik kot na slabo zategnjen vijak na prednjem desnem kolesu.

Očitno res nimam veliko pojma, saj smo se zatem zopet vkrcali na krov in nadaljevali pot. Vsakič, ko je šofer prestavil v drugo, se je cel bus stresel. Za cesto nismo več nikogar pobrali, kar je kazalo, da imamo resen problem. Nekajkrat je šofer ustavil bus kar sredi ceste in se nekaj odgovarjal z nasproti vozečimi šoferji busov.

Po dveh urah vožnje bi morali biti skoraj na cilju, mi pa smo bili nekje na pol poti. Vodja odprave je parkiral bus ob cesti in ugasnil motor. Konec za danes. Folk je začel nabirati svoje stvari in počasi lezti ven iz busa. O, krasno kaj pa zdaj? Nekje sredi ničesar smo in še to nas je za cel avtobus... Ni bilo pet minut, ko je za nami pribremzal skoraj povsem prazen bus. Nabasali smo se vanj. Naš stari kondukter je novemu plačal karte in odšibali smo v dolino. Fantje obvladajo, ni kaj.