Gardenissima

Preden se posvetimo čez lužnim anekdotam še ena iz Dolomitov. Ne bo zelo dolga, obljubim. Res.

Pod medijskim pokroviteljstvom Franca Strehovca smo se odpravili v Val Gardeno na njihovo - bosta videla kakšna tekma je to- Gardenissimo.  Trik je v tem, da gre za progo dolgo slabih 5 minut. Toliko jaz še na prosto ne presmučam v enem kosu - kar na naših smučiščih ni toliko problem v kondiciji kot v dolžini naših cici prog.


V petek po službi hop v avto in iskat hribe s snegom. Val Gardeno smo našli po dobih štirih urah vožnje. S postankom v mkDonaldsu. Je treba naredit varnostni postanek, ane. Naš apartma smo udeli tudi povsem na blef, kar je dobro, saj nisem imel ne sprintanega zemljevida, ne Garmina s seboj.

Naslednje dan smo našli še sneg. In to presenetljivo dobrega. Ene dva krat sva odfurala progo, kjer bo naslednji dan tekma, potem pa hop na ostale terene, ki jih nikakor ne zmanjka.

V nedeljo smo bili že pred šesto pokonci. Zunaj je bila še noč. Pol ure kasneje pod gondolo se je že počasi začelo daniti in na vrhu si počakal še par minut in je prišlo sonce izza hribov. Lepo, sploh če veš,da ti ni treba it furat tako dolge tekme.

No pa so jo vsi preživeli, Damjana, foter in še cel kup drugih Slovenčkov. Ilka Štuhec je celo že drugič zmagala z najboljšim ženskim časom.

V glavnem zabavna reč, sem pa bil že po prvem dnevu čisto sesut od smučkanja. Sva se kot dva upokojenca vlekla po vasici gor in dol. Bo treba it še kdaj prej v tale konec, ne ravno za zaključek sezone...