Sobota

V soboto sem imel triatlon. Začelo se je dopoldne z grabljami v roki in zelenico polno listja. Listje sicer ne bi nikogar motilo, če ne bi sosedovi otroci že med tednom počedili njihove trave. Sosedi znajo biti močan drive na našem koncu. In potem dopoldne letaš okoli hiše z grabljami in košem listja.

Potem pa bajk v avto in pod Rašico. Prevozil sem prvi kucel, ko je ročka zadnjega menjalnika postala sumljivo mehka. Pogledam nazaj. Strgana zajla, menjlnik se je vrnil domov na najmanjšo šajbco. Hum s takšnim kolesom lahko brez problemov furam dol, le gor ne bo šlo. Vsaj ne na kolesu. Ostalo mi je guranje kolesa po najkrajši poti na vrh. In pet minut za nazaj dol.

Zvečer je bila v Kranjski Gori še zadnje tekma Hit pokala. Kot vedno se smuča skoraj med zvončki. Tokrat je ravno toliko stisnil mraz, da je celoten Dolenjčev rut zmrznil z vsemi kupi zritega snega. Smučka je po neravni podlagi vibrirala kot nora, na vsakem zavoju je bilo potrebno pritisnit močno na podlago, da je vsaj malček prijela. No po takem so eni tekmovali, jaz pa sem vsakič znova klel Gorenjce, ki niso zratrakirali proge.

Damjana je bila četrta. Ja, letos brez medalje za skupno uvrstitev. Ampak vsaka reč je za nekaj dobra. Ni bilo potrebno čakati  še dve urni ob prepevanju nekega Samuela Lukasa. Pravica še obstaja.