Spaceman

Po nekaj zasilnih ustavitvah sedežnice smo se končno prigugali do zgornje postaje. Vrh Krvavca je bil povsem spihan. Na tleh je ostala le še nekakšna zmrzlina. Zavijem proti levi, puf dobim led v glavo (hmmm piling z ledenimi kristali... tega se še niso spomnili...)

Na sebi sem imel tehnično majico, brezrokavnik, termo flis, windstoper in smučarsko jakno. Sem se počutil kot kak astronavt... Manjkal mi le okrogel akvarij za na glavo. No, vsi ti layerji še vedno niso bili povsem kos vetru, ki je vlekel kot za stavo...

Pomagalo bi le, če bi ostal v dolini, bil na toplem in gledal web cam ter se čudil kaj folku ni jasno, da ob napovedi močnega vetra rine na Krvavec. Tu nočeš biti niti, ko priznajo da je zgoraj rahlo vetrovno.

Midva sva imela opravičilo za tole norišnico. Na sporedu je bila tretja tekma hit pokala. Tega seveda ne gre spustiti. Damjana je odfurala svoj del in potem je bilo seveda treba počakati, da se je do cilja prikotalilo še n dugih tekmovalcev katerih časi so jako pomembni in jih ne gre zamuditi. Ko je bilo to mimo, in je bilo jasno kdo je koga za koliko prehitel, pa zviz v oštarijo na čaj, predvsem pa zlesti ven iz space suita in malček priti k sebi od tistega nenehnega pihanja.

Zdaj, dva dni po razpihavanju, se mi vse skupaj sploh ne zdi tako obupno, sem pa še vedno šokiran nad destvom, da je toliko folka rinilo na ta veter. Okej saj ne rečem, Ljubljančani niti nimajo izbire. Krvavška plaža je spot-to-be, če hočeš biti opažen od ostalih, ki dajo kaj nase in vse tiste super duper dilce, nove pancarje in Kljus jakno, čeprav pod njo prav tako zebe. Za lepoto je treba trpet.