torek, 8. december 2009

Diospyros kaki

Kaki. Eeeuuuuuu. Kaki je eden od mojih top neprebavljivih sadežev (poleg kake papaje). Vsi vedo, da ne jem kakija, tudi teta Ivi.




Ja in potem danes pozno popodne stojim na njenem pragu z Zigijem na vrvici. Sva narentala psa, da vsak enega pelje ven.
- Oooo, McLavž, je nekaj pustil za vaju. Kakije...
- (¡omg!) ¡Aaaaaaaaa Ivi, ne kakijev!
Teta Ivi šiba dol po super odlične okusne domače ravno prav zrele kakije, jaz pa s psom v roki ne morem bežati. Lahko bi psa zavezal za kljuko vhodnih vrat in šprintal direkt v hrib, a potem je treba rešit še Damjano in Maxa... Damn, ne bo šlo...
Pol minute kasneje sem  že ponosni lastnik vrečke polne kakijev. Zadevo sva na srečo do zvečera že uspela regiftati.
Mislim, da se bom naslednjič zatekel h kašnemu bolj športnemu izhodu v sili.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

  • Recent Posts

  • Text Widget