El Chalten je gorska vasica kake tri ure iz El Calafateja. Zadeva je izhodiščan točka za trekinge pod Fitz Roy, na prvi pogled res štrašljiv vrh. No če ga sploh vidiš. Tisti dan, ko sva prispela gor, je bilo vsepovsod polno nizke oblačnosti, pihalo je nenormalno močno. Ok sem slišal, da je veter v Patagoniji poleti res lahko zoprn, ampak tako močnega pihanja pa res nisem pričakoval.
Projekt številka ena: najti place-to-stay. Dan poprej sem na netu čekiral, kaj bi se dalo rezervirati pa je bilo vse polno. Hum. V Lonely Planetu celo pišejo da si moraš rezervirati prenočišče kak teden vnaprej. Lepo te prosim, kako sploh veš kje boš čez en teden. Tale moja on-the-fly filozofija in peak season nikakor ne gresta skupaj.
Ruzake sva pustila v prvem hostlu, ki seveda ni imel nič dormov frej, samo eno doble sobo, ki pa ni bila ravno poceni. V dveh urah sva prečekirala vse hotle, hotelčke, cabañas, inns in prišla do zakjučka, da je res dobro, da prej rezerviraš kako posteljo, ker je sedaj pa res vse polno. Pa cela vas so sama prenočišča en poleg drugega. Končala sva tam kjer sva začela. V doble sobi, ki ni bila ravno poceni.
Zunaj je začelo deževati, pihalo ve še vedno na polno. Idealnen čas za napisat kak post na blog. Veter je res ubijalski. Dežne kapljice te skoraj preluknajo, ko se zaletijo vate. Čakava na boljše čase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar