Domači štruklji

A veš, ko se potepaš naokoli se dnevne top priority zadolžitve zreducirajo na dva točki: kje boš spal in kaj boš jedel.

In če si v Bohinčku potem pridejo na vrsto štruklji. Ena mojih top ten jedi. Kje dobiti domače štruklje...? Nič, treba najti kakega lokalca. Greva nadlegovat prodajalke v merkator. Tetica ful prijazna, a prav veliko nama ni pomagala. Dala nama je dva namiga: iz prve gostilne sva -khm- zbežala ker so imeli le dunajske zrezke in pomfri. Samo spogledala sva se - reši se kdor se more - in jo ucvrla proti avtu. Imunska reakcija. Reflex. Samoohranitveni nagon. Nekaj od tega. Okej, to naju ni vrglo iz tira. No ne preveč. Slediva drugemu namigu v planšarski muzej, ki ima tudi eno miceno kuhinjo. To pa je tudi vse. Nobenega pravega vibe-a. Obrat za 180.

Trik domačih štrukljev v Bohinju je, da jih ne moreš dobit. Lahko ti jih naredi stara mama, v Bohinju jih pa pač ne boš dobil. Ne domačih. Preveč ljudi, da bi se providerji matrali z domačo izdelavo. Po večini kupujejo že narejeno testo, če pa imaš res smolo dobiš pogrej-in-pojej instant štruklje. No najin search se je ta dan zaključil z nulo.

Naslednji dan sva na planini Vogar našla železničarsko planinsko kočo, kjer se nama je nasmehnila sreča. Skutini štruklji z jabolčno čežano. Mmmmmm. Se splača it v hrib. 

Če ima kdo kak hint kam v Bohinju na štruklje - I'm all ears.