Lom svetlobe

Lom svetlobe (refrakcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom. Na meji med sredstvi se žarku spremeni smer; njegova valovna dolžina se poveča ali zmanjša, medtem ko frekvenca ostaja konstantna.


Lomni količnik nam pove, kolikokrat počasneje potuje svetloba v neki snovi glede na prazen prostor, povezan pa je z optično gostoto snovi. Lomni količnik označujemo z črko n. Za snovi, ki imajo večji lomni količnik pravimo, da so optično gostejše. Lomni količnik lahko izračunamo s pomočjo spodnje enačbe.

n1=c1/c0

Kjer je n1 lomni količnik snovi, c0 je hitrost svetlobe v praznem prostoru in c1 je hitrost svetlobe v snovi z lomnim količnikom n1.


Kadar svetloba prehaja iz optično redkejše snovi v optično gostejšo snov je kot pod katerim se svetloba lomi manjši od vpadnega kota svetlobe. Kadar svetloba prehaja iz optično gostejše snovi v optično redkejšo snov, je kot vpadnega žarka vedno manjši od kota lomljenega žarka. Če vpadni kot v tem primeru povečujemo se zgodi, da se žarek lomi pod pravim kotom. Od tega kota naprej pride do totalnega odboja. Žarek se več ne lomi temveč samo odbije pod istim kotom kot je vpadni.


Zgled za lom svetlobe je lomljena slika slamice v kozarcu vode. Zrak ima lomni količnik približno 1,0003, voda pa približno 1,33. Slamica se zdi pod vodo ukrivljena zaradi loma ukrivljanja svetlobnih žarkov pri prehodu iz vode v zrak. Pri tem se tudi voda zdi plitkejša, kot je v resnici. Globino, ki jo vidimo, ko vodo gledamo z vrha, imenujemo navidezna globina.


Iz Wikipedije in nauk.si

Fizika zna biti zabavna stvar. Imam še en super zgled za tale fizikalni pojav. Kmalu.