Shappa popotniški festival

Nama je le uspelo ujeti zadnji dan Shappa popotniškega festivala. Petek, vroč, soparen, zajeban večer. Polno dvorišče nepoboljšljivih popotnikov, firbcev, prijateljev od prijateljev, ljudi, ki radi poslušajo popotniške zgodbice, pa si nikamor ne upajo, tistih, ki so travel channel zamenjali za projekcijsko platno pa tudi malce bolj avanturističnih duš, ki ne zdžijo doma več kot tri mesece. Res pisana zmešnjava.

 Potem pa počasi mrak, capoeira, zgodbice, fotke, radler in limonada z medom.

From Shappa popotniški festival 2010

Tokrat nisem še iskat nove ideje za prihodnje destinacije, kot potrditev, da so te, ki jih imam v glavi, tiste prave. V Južni Ameriki imam še najmanj tri: Peru, Patagonija in Brasil. Še kaj v Srednji Ameriki bi se tudi našlo. Ja, hispanične dežele so res ql. Takoj, ko znaš povedati par stavkov v španščini, si že na ti z domačini. Na drugi strani še čaka Nepal, pa mogoče kaka zblojena dežela v Afriki, kamor me do zdaj ni čisto nič vleklo, ampak mogoče je počasi čas tudi za te konce. Libanon za kak krajši trip...

From Shappa popotniški festival 2010

Fantasičen občutek je, ko spet gledaš kraje, ki so se ti še posebej zacvrli v spomin. Še vedno se najžim, ko pridemo do Burme ali pa kake Bolivije. To je toliko zgodb, občutkov, spoznanj, prebliskov, slik, zvokov,... skritih nekje v zakotih delih spomina, ki jih potem že ena sama fotka spravi na plano. Dogaja na polno.

Trenutno sva oba rahlo prizemljena, nekih šest dni dopusta do konca leta ni ravno dober temelj za kako dolgo pot. Plus prazniki nočejo pasti na delavnike. Crap. Sva se znašla po svoje in na streho avta namontirala dnevno sobo. Drugič več o tem.