

Sem vzel ime naše trojke zelo resno (Črnuške lokomotive) in sem celo pot sopihal za svojima pacemejkerjema. Seveda par korakov zadaj, da ne bo šlo prehitro v hrib. Nisem pa niti enkrat pomislil zakaj mi je bilo tega treba, kar je tudi zelo velik dosežek. Vse tiste neskončne ure treningov in na tisoči kilometrov so se le obrestovali :)


Sledil je after na Petkovškovem nabrežju. After afterja v skrčeni zasedbi se je nadaljeval poleg Mačka. After afterja od afterja pa v Cantini. Nikomur se ni mudilo domov. Razen Jankotu.



well done:D
OdgovoriIzbriši