Ja, dan, ko sva prisla v Sucre je bila nedelja. V vasici nedalec (cca 60 km po hribih) imajo vsako nedeljo trznico, ki se jo menda splaca pogledat. V mesto sva prisla ravno v casu, ko so vsi turist busi ze pocasi odpeljali tja. Znajti sva se morala po svoje... Nasla sva lokalno postajalisce za Tarabuco. Tam ni bilo nobenega busa vec, le nekaj kamionov, ki so nalagali pohistvo in bodo v koncni fazi (se pravi v roku 6 ur) odpeljali proti vasici. Potem sva nasla se dva zamudnika, ki sta tudi neuspesno iskala prevoz. Skupaj smo se potem nabasali v en taksi. Za zraven smo dobili se dva domacina z dvema otrokoma zadaj v kufer (taksi je bil karavan). In smo sli na pot... Do Tarabuca je cel kup hribov in ovinkov. Vmes se je se uscalo kot iz skafa in zacela je padati toca. Cela cesta je bila prekrita z njo. Je zgledalo kot Vrsic pozimi.
Sledil je krog (no bil je bolj kvadrat) ali dva po vasici polni pisanih domorodcev.
Za nazaj sva nabasal na enega loco soferja, ki je vsaj trikrat prehiteval v skarje... Ampak sva prezivela!
Ni komentarjev:
Objavite komentar