Popotovanje od Sucra do Potosija

Po dveh dneh sva imela Sucra polno glavo in sva se namenila naprej v Potosi, najvisje ne-vem-kaksno-ze mesto na svetu. V hotelu sem spraseval kako do tja pa je tipka rekla no-go. No-go? Spet tipicna bolivijska fora - gremo strajkat pa se spotoma zaprimo cesto, da bodo vedeli, da mislimo resno. Sucre je bil s severa povsem odrezan od sveta. Hmm. Seveda se nisva dala in odsla na avtobusno postajo. Tudi tam so vsi odkimavali z glavami. Tu je bilo se nekaj tujcev, ki so se razburjali pred pultom agencije, ki jim je prodala karte za bus. Padla je ideja, da se s taksijem odpeljemo do barikad (kjerkoli ze so) potem gremo peske cez in na drugi strani najdemo nov prevoz. Simple ane.
Skupaj nas je bilo osem, ravno prav za dva avta. Midva sva potovala z dvema Nizozemcema, ki sta sla na pot za pol leta (smrk). Po dobre pol ure voznje smo prisli tocno na tisti ovinek, kjer so nas par dni nazaj cekirali policaji. Tu so se tudi zacele barikade. Na cesto so navlekli grmicevje s posastnimi trnji, kaktuse, skale in kamenje.

From Bolivia

S celo bojno opremo smo se podali na drugo stran barikad. Te so ble po mojih ocenah vsaj 3km naprej po cesti, ki je pocasi lezla v hrib.

From Bolivia

Da vseskupaj ne bi bilo prevec enostavno je poskrbela visina (nekaj pod 3000m) in vse bolj resno grmenje. V ene tricetrt ure smo bili na drugi strani. Tu ni bilo tezko dobit naslednjega taksija in odsibali smo v Potosi.