Plan je bil priblizno tak: z jeepom v cca 3 ure oddaljeno Santo Roso, od tam pa z drevakom se ene dve uri po reki navzgor.
 |
| From Bolivia |
Zacelo se je kar obetavno. V avtu smo imeli polno prostora, ker smo bili tako mala grupa. Tudi vreme je bilo ql. No vsaj prvih 20 minut. Potem se je uscalo na full. Nas jeepek seveda ni imel brisalcev, saj kaj bi z njimi, ko pa vecino casa sije sonce. Driver je potem po razmoceni ilovici vozil pol poti na pamet, pol poti pa je molil glavo ven cez stransko okno. Kaj kmalu je tudi kabino zacelo zalivati. Na eni strani je posteno curljalo cez okno, na drugi pa sipe sploh ni bilo. Sofer je pomankljivost odpravil kar s predpraznikom, ki ga je zataknil med sosednji sipi. No zadeva ni imela svetle prihodnosti, ko smo se ze tretjic vracali nazaj po odpadli predpraznik, se je tip vdal in vse skupaj zabrisal nazaj v avto. Na sreco je bila ta stran v zavetrju in ni bilo tako hudo.
 |
| From Bolivia |
Po treh urah je se vedno scalo kot za stavo. V Santa Rosi smo se ustavili za kosilo in potem sibali naprej v pristanisce. Tu je bilo parkiranih ze cel kup 4x4 vozil. Nas sofer je izvedel poseben obrat (ki je vkljceval porivanje avta iz blata), da je avto rikverc parkiral kar se da blizu postajalisca.
 |
| From Bolivia |
Sledilo je raztovarjanje zaloge hrane in drugih potrebscin za tri dni. Komaj smo se prebili do nasega drevaka ne da bi se povaljali po blatu. V tem casu je tudi na nase veliko navdusenje nehalo dezevati.
 |
| From Bolivia |
Nas colnar/vodic Bismar(k) je bil en bolivijski tarzan, ki smo ga sprva malo postrani gledali, pa se potem izkazal za postenega fanta.
 |
| From Bolivia |
Ni komentarjev:
Objavite komentar