Že kakih 20 minut sva se spuščala po mikro kozji stezici prekriti s svežim listjem (beri brezpotju), ko se je hrib zopet prelomil, tokrat v strmino, po kateri si res ne bi želel tvegati zdrsa. Prečno sva se ji ognila in prišla v povsem neprehodno smrečje. Še malo bolj levo je bila suha struga nečesa kar je nekoč bil kak manjši potoček. Tu skozi sva se prebila do ene večje potke, ki zgledala kot da vodi nekam v civilizacijo.
Ne vem kako, a vsakič, ko se spraviva v pod Karavanške hribe, vedno znova nekje zalutava. Ajdna, cilj tokratnega izleta je sicer špička nad Žirovnico od koder se res lepo vidijo Jesenice ter zgornjesavska dolina na eni strani in severozahodni del ljubljanske kotline na drugi strani. Nekje na sredini je Bled. Res lep razgled, a se je zanj potrebno kar potruditi.
Midva sva jo gor mahnila iz vasice Potoki. Ime je verjetno dobila po nešteto malih potočkih, ki tečejo po bližnjih hribih. Pot se neprestano vzpenja in izginja za vsakim ovinkom, saj je bolj špartansko označena. Na vrhu je razgleda točka in vzorno zaščiteno arheološko najdbišče.
No, nazaj nisva hotela iti po isti poti pa sva se nekje na pol spusta malček zaštikala...
Ne vem kako, a vsakič, ko se spraviva v pod Karavanške hribe, vedno znova nekje zalutava. Ajdna, cilj tokratnega izleta je sicer špička nad Žirovnico od koder se res lepo vidijo Jesenice ter zgornjesavska dolina na eni strani in severozahodni del ljubljanske kotline na drugi strani. Nekje na sredini je Bled. Res lep razgled, a se je zanj potrebno kar potruditi.
Midva sva jo gor mahnila iz vasice Potoki. Ime je verjetno dobila po nešteto malih potočkih, ki tečejo po bližnjih hribih. Pot se neprestano vzpenja in izginja za vsakim ovinkom, saj je bolj špartansko označena. Na vrhu je razgleda točka in vzorno zaščiteno arheološko najdbišče.
No, nazaj nisva hotela iti po isti poti pa sva se nekje na pol spusta malček zaštikala...
Ni komentarjev:
Objavite komentar