Po kar nekaj cikcakanja po skandinavskih letališčih sva v nedeljo popoldne le dosegla islandska trdna tla.
Vedno si pred potovanjem v glavi naredim sliko kako na tistem koncu izgledajo stvari. Potem se vedno znova pokaže, da je tista slika bolj v tri dni. Tokrat se žal nisem preveč zmotil - bilo je vetrovno in padal je čisto tenak dež.
Do mesta je slaba ura vožnjer z buskom. Za naju je bila končna postaja long distance bus station oz. BSÍ. Zgolj za predstavo, kaj pomeni dolgoprogaška postaja v glavnem mestu - ene pet peronov ter hiška, ki je malenkostno večja od kamniške avtobusne postaje.
Od postaje sva jo polno naložena odcapljala kakih 20 minut v levo do najine kolumbijske šefice, kjer bova doma dokler se bova potikala po Reykjeviku. Povsem na koncu maju je še malo opralo, a sva potem bila hitro pod streho.
Vedno si pred potovanjem v glavi naredim sliko kako na tistem koncu izgledajo stvari. Potem se vedno znova pokaže, da je tista slika bolj v tri dni. Tokrat se žal nisem preveč zmotil - bilo je vetrovno in padal je čisto tenak dež.
Do mesta je slaba ura vožnjer z buskom. Za naju je bila končna postaja long distance bus station oz. BSÍ. Zgolj za predstavo, kaj pomeni dolgoprogaška postaja v glavnem mestu - ene pet peronov ter hiška, ki je malenkostno večja od kamniške avtobusne postaje.
Od postaje sva jo polno naložena odcapljala kakih 20 minut v levo do najine kolumbijske šefice, kjer bova doma dokler se bova potikala po Reykjeviku. Povsem na koncu maju je še malo opralo, a sva potem bila hitro pod streho.
Ni komentarjev:
Objavite komentar