Lepega vremena v nedeljo ni bilo mogoče spregledati. Sprva se malo ciljal na vzpončič na Blegoš, pa sva po jutranjih (okej dopoldanskih) toastih ugotovila, da bi bilo bolje najti kak hribček malce bliže, ker sva imela na urniku še popoldanske obiske.
Žreb je potem določil Štefanjo Goro. Čez tole vasico pod Krvavcem se večkrat peljem s kolesom, tokrat pa sva se je lotila iz ene male vasice s čudnim imenom - Adergas. Pot te pelje čez - letnemu času primerno - pobarvan gozd. Še najbolj razveseljivi so rumeni listi kostanja, ker je to znak, da se ti pod nogami valja na kupe ježic, ki so ravnokar popadale in so polne kostanja. Tega sva kar nekaj pobasala v žepe in je popoldne končal nad žerjavico. Manjkal je le še nežno zavret mošt :)
Žreb je potem določil Štefanjo Goro. Čez tole vasico pod Krvavcem se večkrat peljem s kolesom, tokrat pa sva se je lotila iz ene male vasice s čudnim imenom - Adergas. Pot te pelje čez - letnemu času primerno - pobarvan gozd. Še najbolj razveseljivi so rumeni listi kostanja, ker je to znak, da se ti pod nogami valja na kupe ježic, ki so ravnokar popadale in so polne kostanja. Tega sva kar nekaj pobasala v žepe in je popoldne končal nad žerjavico. Manjkal je le še nežno zavret mošt :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar