Avtobusi

Javni prevoz je smešno poceni. Za dvo, tri urno vožnjo z navadnim busom boš dal max 150 rupij, to je 0.9€. Lokalni bus bo imel seveda open window policy, se pravi ves čas odprta vsa okna in vsaj še sprednja vrata. Tipično ima na levi strani klopco za dva, na desni pa za tri potnike. Prva dva sedeža spredaj levo sta rezervirana za invalide, za njima sta dva sedeža za nosečnice, na desni, takoj za šoferjem je mesto za menihe in druga vrsta desno je za starejše občane. Pravilo menihov se striktno spoštuje. Tam bo tudi kak ata, ki komaj stoji, vstal in se umaknil mnogo mlajšemu monku. Starejšim se hitro odstopi kak sedež, prav tako mamam s tropom otrok.

Obvezno imaš na busu kondukterja, ki je zadolžen za karte, prtljago, oglaševanje in vedno zna dovolj angleščine, da se zmeniš z njim kam bi rad šel.

Kam furajo imajo napisano spredaj in ob strani, čeprav se pogosto ne da razbrati ker imajo na napisano zgolj v njihovih dveh uradnih jezikih, za angleščino pa je zmanjkalo prostora.

Takšen bus bo ustalil kjerkoli pa nekdo pomahal za cesto ali pa na busu pritisni tipko za izstop. Cel proces vstopa/izstopa se tipično zgodi zelo hitro. Komaj št opis na tla, bus že oddrvi naprej. Vozijo neverjetno hitro za razmere, ki vladajo na in ob cesti. To, da bus prehiteva kakega tuk-tuka, medtem ko mu nasproti drvi kamion ni nič nenavadnega. Ponavadi pomaga, da sediš nekje, kjer se ne vidi skozi sprednjo šipo...

Obstajajo tudi malce bolj fancy busi, ki imajo razpored sedežev dva v levi vrsti in po dva v desni, potem so tudi privatne kompanije na bolj obljudenih povezavah, ki furajo z aircon avtobusi in pa seveda najeti busi, ki prevažajo turiste, ki so na organiziranih aranžmajih. Mi dva sva se uspela transportira ti le na tistih prvih, najbolj ljudskih busih in zadeva funcionira res dobro... skajasti sedeži, gneča in to, da ne veš kje moraš sploh izstopiti te pač ne smejo zavesti. Vse to je del poti.