Dolomiti

The destination

Fotke Dolomitov po vse po vrsti kičaste, torej zakaj ne it zadevo pogledati?

The timing

Predprejšnji teden, tisti s praznikom v sredo, nama je končno uspelo odriniti čez zahodno mejo. To je bil poskus številka dva, prvi -- par tednov poprej -- se je končal še preden se je začel na račun deževja. Tudi tokrat je bil za četrtek napovedan dež. Sem -- kot vedno, ko mi vremenska napoved ni všeč -- iskal alternativne prognoze, pa sem v najboljšem primeru prišel do 80% verjetnosti za padavine. En dan od petih ni tako zelo slabo.

In po dežju vsakič znova posije sonce, ane?

The path

Dolomiti so po zemljevidu kar blizu. Po cesti se zadeva stalno odmika in treba je biti kar vztrajen, da prideš do kakega kraja, katerega ime se znano sliši.

Najin krogec je šel približno takole: mimo Kranjske Gore na avtocesto proti Udinam, pri Tolmezzu na regionalko, mimo Forni di Sopra -- kjer smo btw že bili ene dvakrat na nekih primorskih smučarskih pokalih -- proti Cortini. Od tu preko prelaza Giau, ki je malček off the beaten path in zavoljo tega zdaleč najmanj oblegan od vseh, ki sva jih prevozila, proti Arrabi. Potem pa Santa Cristina v Val Gardeni pa Corvara v Alta Badiji in na sever preko Avstrije domov. Naredila sva tričetrt Sella ronde, kroga okoli masiva Sella, ki se ga da presmučati v enem dnevu, če le začneš dovolj zgodaj. Mislim, da ga je nekje 50-60km. Isto se da narediti tudi z bajkom. Podobno kot pozimi kupiš karto za zičnice in delaš bolj ali manj le spuste.

The people

Makaronarjev nisem še povsem poštekal. V mondenih krajih paradirajo gor in dol uglejene gospe, vse napedenane. Za njimi stopicljajo njihovi možje vsi prestrašeni in prav tako lepo urejeni v suknjičih in usnjenih čevljih. Potem so tu še narodne noše, ki jih srečaš res vsepovsod, za šankom, na ulici, na kolesu. Vsi po vrsti so zelo zaverovani sami vase. Vsak je center osončja okoli katerega se vrti vse ostalo. V hribih te nihče ne pozdravi, očitno jim je ta gesta povsem tuja. Tudi ko se ustavijo pred teboj na potki nihče ne bo pomislil na to, da bi se morda umaknil ker blokira cel promet. Ne, on zdaj gleda v hribe, ali pa se pogovarja s kolegom in se res ne bo premikal zaradi tega ker želiš mimo. V vasicah znajo piknikirati na prehodih čez cesto in te potem gledajo grdo ker jih pač ne boš čakal 10 minut, da model s sredine ceste pofotka svojo češpljo z desetih zornih kotov. Zabavno jih je gledati kako se odpeljejo z gondolo na 2000m+ zgolj zato, da najdejo ležalnik in se sončijo na žgočem soncu.

Je pa kul ker ne težijo če se zakampiraš čez noč na kakem razglednem počivališču.

The next time

Prihodnjič pa ko bo sneg...

The pixs

Fotk je sevedna na kupe. Tule jih je nekaj za občutek. Plus nekaj spomladnih.