Predprejšnji vikend, ko je žgalo na polno in so bili vsi v Bohinju, sva tam piknikirala tudi midva. V petek je bilo zvečer bolj mrtvilo,v soboto sva plezala po hribih, no v nedeljo pa sva se spravila na vodo. Tam ob mostu sva si sposodila en čolniček. Reče se mu sit-on-top, plastična zadeva, ne moreš ga potopiti. Sva cincala ali greva samo par krogov po jezeru gor in dol ali pa se pač odpeljeva po reki do Bohinjske Bistrice. Po nadvse uspešnem čolnarjenju po Kolpi in kaziljon preveslanih kilometrov - ali pa so bili metri? - je bila odločitev seveda v smeri po reki navzdol.
Za s sabo ti dajo še eno vodotesno torbo, da daš noter kako zadevo, ki naj se ne bi zmočila, potem pa dobiš še en survival A4 list z jasnimi navodili, da se ne zaletavaj v ribiče, race, drevesa ali črne luknje. To plus zemljevid. Plus kacigo in floating device v obliki rešilnega jopiča.
Za ogrevanje sva naredila dva kroga po jezeru. To seveda ni nikakršna umetnost, saj ima čoln močno tendenco po ustvarjanu različno velikih krogov. Ko sva končno uspela odveslati 10m naravnost, sva bila pripravljena da se spoprimeva z reko.
Zadeva ni nič posebnega, mestoma je potrebno malce bolj suvereno zaveslati a nič, da bi zaganjal kako paniko. Nerad priznam, a na eni od brzic se nama je uspelo zvrniti v vodo. Trik je bil v tem da sva tik pred brzico parkirala na produ in delala masterplan kako se zadeve lotiti. No potem sva zarikvercala nazaj v tok, ki je seveda potegnil zadnji del čolna naprej in medtem, ko sva najino polovilo obračala nazaj v smer vožnje, sva bočno pristala na brzicah in naslednji trenutek že lovila sapo, očala in čoln. Takoj, ko sem bil na površju sem preveril, če imam še očala - ker je nenapisano pravilo, da jih itak zgubiš takoj, ko se zgodi kak incident na plovbi. Dvakrat preverjeno. Zatem sem ujel čoln, ga obrnil na pravo stran in grdo pogledal otroke, ki so se nama režali z naslednjega proda. Vodotesna torba se je izkazala kot res uporaben kos opreme. Tudi to, da sem jo zavezal na enega od trakcev na čolniču je prišlo prav.
V glavnem zabavna reč. Na vodi si nekje uro in pol do dve, mogoče tri ure, odvisno koliko se ustavljaš in kampiraš ob vodi. Priporočam.
Edinole malček pazite kako se vozite čez brzice, mene še vedno boli nekje pod kolenom, ker sem pošteno pribil v eno skalco tam pod vodo. Ja vnes imaš še dva mostova, ki jih je najbolje prefurati med označenim delom. To sicer zgleda tako, da prideš do prvega mostu in gledaš kje je kaj označeno in tik preden te potegne čez rob vidiš da visita dve paličici v razmaku treh metrov z mostu, kak meter desno od tvoje smeri. Potem na hitro rešuješ kar se da in z nekaj sreče ne nasedeš na nasipu.
Evo zdaj pa res veste vse. Naslednjič vesla v roke in gremo po reki navzdol...
Ni komentarjev:
Objavite komentar