V nedeljo smo nadvse zgodaj šibali v Bodental. Že vožnja po vsem tistem snegu, ki so ga pustili na cesti je bila zabavna, čeprav je zabavnejši del šele prihajal.
Na smučišču je gostišče družine Sereinig. Ogromna zadeva.
Familiarni establišmenti zanjo biti spuki. No tale je dajal vtis, kot bi bil iz kakega Lynchovega filma. Stopiš čez vhod v predprostor, retro ploščice po tleh, na levo je bil nekoč nekakšen sprejemni okenček, zdaj pa je tu res velika starinska skrinja. Vece je nadstroplje niže po zavitem hodničku. Tu je polno plastičnih rož na visokih stojalih in vrtljivi tajmerji za luči. V jedilnici za šankom smrdi po čikih. Par lokalcev mirno pije kavo s cigareto v roki. Pod televizijo ena starka s tresočimi rokami štrika. Drugo mamco, ki je verjetno domača mama, srečam zunaj s štampelom takratkega, ko se pogovarja z organizatorji smučarke tekme. Nazaj noter, še ena kelnarca s servirnim vozičkom ruši vse pred seboj in se končno ustavi, ko zadane ob rob predelne stene. Tretja hiti brisati mize in odnašati z njih kozarce, medtem, ko jo folk za mizo debelo gleda kaj ji je. Mamca s štampelom se vrne k mami, ki štika in se zaposli za zavijanjem nožev in vilic v serviete. V kuhinjo vodi dvoje vrat. Za hip se odpro, ko ven pribremza ata z virenšnicli in kupom ponfrija. V kuhinji se ob pult naslanja mlajša kelnarca, ki s čikom v eni in telefonom v drugi roki čaka, da mine čas.
Spuki, res... Manjkala je le Laura Palmer...
Na smučišču je gostišče družine Sereinig. Ogromna zadeva.
Familiarni establišmenti zanjo biti spuki. No tale je dajal vtis, kot bi bil iz kakega Lynchovega filma. Stopiš čez vhod v predprostor, retro ploščice po tleh, na levo je bil nekoč nekakšen sprejemni okenček, zdaj pa je tu res velika starinska skrinja. Vece je nadstroplje niže po zavitem hodničku. Tu je polno plastičnih rož na visokih stojalih in vrtljivi tajmerji za luči. V jedilnici za šankom smrdi po čikih. Par lokalcev mirno pije kavo s cigareto v roki. Pod televizijo ena starka s tresočimi rokami štrika. Drugo mamco, ki je verjetno domača mama, srečam zunaj s štampelom takratkega, ko se pogovarja z organizatorji smučarke tekme. Nazaj noter, še ena kelnarca s servirnim vozičkom ruši vse pred seboj in se končno ustavi, ko zadane ob rob predelne stene. Tretja hiti brisati mize in odnašati z njih kozarce, medtem, ko jo folk za mizo debelo gleda kaj ji je. Mamca s štampelom se vrne k mami, ki štika in se zaposli za zavijanjem nožev in vilic v serviete. V kuhinjo vodi dvoje vrat. Za hip se odpro, ko ven pribremza ata z virenšnicli in kupom ponfrija. V kuhinji se ob pult naslanja mlajša kelnarca, ki s čikom v eni in telefonom v drugi roki čaka, da mine čas.
Spuki, res... Manjkala je le Laura Palmer...
Ni komentarjev:
Objavite komentar