Kriška gora in Tolsti vrh

Za vikend sva imela namen še zadnjič prenočiti v najini hiši na kolesih nekje na Primorskem. Potem ko sem preklikal vse mogoče vremenske napovedi na netu in preučil iskalce vetra, sem bil primoran dvigniti belo zastavo. Burja oba dva dneva ni bila prav nič kaj prida popotnica za osvajanje vrhov naj jugozahodu. Misija morje odpovedana.

Obrat za 180 stopinj in proti severu. Tam imajo eno luškan hrib, ki se mu reče Kriška gora. Zadeva zgleda kar mogočno - to je tisto hribovje desno od Tržiča, ki se konča pred Storžičem. Če nimaš pojma kje to je, nič hudega, tudi jaz si imena vzpetin lahko zapomnim samo, če lazim na ali okoli njih.

Štartaš v eni miceni vasici, ki se ji reče Go(j)zd. Ozka, skoraj navpična vaška cestica ti da hitro vedeti kaj bo sledilo, ko boš parkiral avto. Načeloma imaš na voljo ta strmo in ta malo manj strmo pot. Po tehničnih značilnostih hriba si ne predstavljam kje naj bi bila speljana ta malo manj strma pot, ker vse poti peljejo direktno v hrib. Sva se hriba lotila pogumno po ta strmi potki. Ime ima čisto pravo, vendar nič bat, pot do vrha je nekaj najlepšega kar sva letos prehodila. Kot bi jo nekdo narisal za v otroško knjigo. Mehka potka, borovčki, vsake toliko časa prideš na jaso, da se malce pogreješ, potem pa naprej. Od oka je nekje 700m višinske. Na vrhu imaš simpatično planinsko kočo. Zlahka bi dal mami kuharci enega mišelinčka za futr.

Kljub pozni uri sva jo usekala naprej proti Tolstem vrhu. Slabo uro naprej in ene 200m višje. Prvi naslednji hrib je le še Storžič. Od tu naprej gre vse samo še navzdol. To je zame najbolj zoprn del hribovskih tur. Raje bi šel še enkrat gor. V dolini je bilo že pošteno mračno, ko sva pricapljala do avta.

Priporočam tale kuclčk. Rabiš morda malček več časa. Konec koncev je tudi čisto kul vzpon, če greš le do koče na Kriški gori, se tam nagledaš res krasnega razgleda, ker se vidi ene pol Slovenije, potem pa zvizneš nazaj dol...

Ostale fotke...