Sem naredil včeraj še zadnjo toplo jesensko furo z bajkom. Jup bilo je lepo. Po tleh je cel kup kostanjevih ježic in želoda, ki poka pod gumami, rumenkasta luč, tekačev nič, sem in tja kak ata pa mama s psom. Listje je večinoma še nad glavo, tako da ne drsi. No zdej je menda s tem konec.
Tako, da zdaj v miru...
čakam konec sveta
wow! pa pol?
pol grem na kavo
Ni komentarjev:
Objavite komentar