Že po dveh furah sem bil čisto uničen. Od treking kolesa sem postal čisto soft. Nobenega ta pravega powerja za kontroliranje bajka, ko drvi če vse tiste kucle, bande, korenine in man-made ovire do vznožja Pohorja.
Okej, malce pretiravam, samo vseeno sem rabil nekaj časa, da sem prišel k sebi.
Okoli štirih je sledil obvezen pit-stop v tisti luškani italijanski restavraciji pod gondolo. Imajo res dobr futr. Priporočam. Če že ne greste tja jest, pojdite vsaj sprobat njihov hi-tech umivalnik. :)
Pozno popoldne sva odbrcala do mesta. Tale Maribor mi je še vedno totalna uganka. Po desetih minutah v centru si ne moreš kaj, da ne bi pomislil, kaj jaz sploh počnem tu? Zadeva je čisti ghost town, ok je par zgubljenih duš na kakem kupu, ostali pa so verjetno v kakih nakupovalnih središčih.. al kaj? Hecno je, ko greš mimo kake druščine, ki čeblajo za mizo. Tist usput nisem razumel niti besede. Celo občutek sem imel, da govorijo v nekem tujem jeziku. Potem, ko malček prisluhneš pogovru, dešifriraš tisto njihovo latovščino, samo na prvo žogo je pa to vse prej kot nekaj razumljivega.
V nedeljo sva ušla v Ptuj. Neprimerno boljši vibe. Luštno mestece. S kolesom ga v eni uri dvakrat prefuraš po dolgem in počez plus popiješ vsaj en long drink v kafiču poleg mestne hiše. Priporočam.
Celoten album je tule.
Ni komentarjev:
Objavite komentar