Podzemlje Pece

Nadaljujeva z raziskovanjem slovenskega undergrounda. Tistega dobesednega. Tokrat z bajki v opuščenem rudniku svinca in cinka pod Peco.

Vse se začne v Mežici. Zračne razdalje iz Kamnika par 10km, z avtom pa cel navigacijski podvig. Sploh ne bom razlagal kje sva se peljala, ker mi bo nerodno. No, ko si enkrat v Mežici gre vse straight forward. Muzeja ne moreš falit. Prideš, se pofočkaš in pripelješ bajk. Ta gre direktno na prikolico kombija, ki te odpelje proti Črni na Koroškem do enega izmed okoli 300 vhodov v sistem rudnika. Pošastno velika zadeva.

Za na pot dobiš eno malo petzlovo lučko. Ko vstopiš v tunele, te takoj strese mrzel zrak. Okej, saj te strašijo, da je v rovih okoli 10 stopinj, vendar si je to kar malo težko predstavljati, medtem ko stojiš zunaj na slabih 30 stopinjah. Potem se igraš s tisto lučko. Okej za prvo silo bo. Ko se oči malce bolj privadijo na omejeno svetlobo, je bolje.

Celotna trasa skozi rudnik je dolga okoli 6km. Vmes narediš še en peš obhod. Moj občutek za orientacijo je šel povsem adijo potem ko smo tavali peš po mreži rovov. Na koncu sploh ne veš več v katero smer greš. Ja, vodiča nikakor ne smeš zgubiti :) Prav hudo dirkati po rovih se ni dalo, saj moraš biti uvideven do ostalih 'sorudarjev'. Imajo pa vsako leto organizirano dirko po skoraj isti trasi, ki smo jo prevozli, le da je v kontra smeri. Višinske razlike ni veliko, kakih 10m, saj si ves čas na istem horizontu (beri nadstopju). Se pa sliši zadeva skrajno zabavna. Bi bilo treba zvohati kdaj to imajo in iti pogledat zadevo od blizu. Je pa res, da so si stene rovov kar blizu ena drugi in je precej šikan je za zvozit, kjer se hitro nalepiš na kako steno. Zabavno.. kot sem rekel...

Všeč mi je, da imajo fantje in punce z rudnikom še kar nekaj odbitih idej. V spodanjih horizontih, ki jih je zalila voda imajo v planu narediti turo s kajaki. Druga prav tako odbita ideja je sedem, osem urno avanturistično odkrivanje sistema. Gre za raziskovanje večih horizontov rudnika, kjer se abzajlaš v spodnje rove, odkrivaš ogromne prazne prostre in upaš da ne zmanjka baterij. Bila je tudi ideja, da bi naredili downhill progo pa se je vedno znova zataknilo pri varnosti. Ja načeloma je res vseeno ali se pripopaš na drevo ali na kamnito steno, problem je bolj v tem, da te morajo iz tunela potem zvleči nekako ven, medtem ko je na prostem to načeloma lažje.

Jan, ki je bil naš vodič, mi je povedal za par luštnih lokalnih singl trejlov. V telem koncu bi se dalo zlahka zabiti še kak bajkerski vikend. Sploh ker Koroš ni daleč.

happy trails. čaw.


Album s fotkami