Tek trojk... trenutek, ki smo ga vsi tako zelo pričakovali... :) Glede na enormne količine treninga (¡not!), ki smo ga vložili v letošnje priprave na tale tek je zadeva blazno dobro izpadla. Ja, ni bil ravno popoldanski jogging po gozdu - vmes sem ene dvakrat skoraj crknil - vendar se je splačalo potruditi.
Kot naša tradicija veleva smo ob poku štartne pištole ravno dobro nehali pozirati pred fotoaparatom. Itak je bilo folka preveč za tisti štartni prostor pri magistratu - torej why bother. Smo štartali skoraj povsem na koncu pisane druščine in kakih 10 minut po uradnem začetku.
Po točno 1:12:42 smo bili fertik za letos. Je za kako minuto slabše kot lani, vendar je to kar dober čas.
Po teku je sledil
after po ljubljanskih gostilnicah, čajnicah, pivnicah in jedilnicah. Res je fino, ko je mesto spet malce bolj polno... Najdeš folk, ki te je prišel spodbujat, navijat zate, prijatelje, ki so se po nesreči znašli tam, one, ki si jih končno le prehitel na tekmi, tiste, ki jih nisi videl že preveč časa, pa še kakšnega, ki ga sploh nisi pričakoval... Všeč.
Da ne bi bilo dneva prehitro konec je prišel na vrsto še
after afterja - dh piknik na Rašici, ta tistem vrhu, ki ga je Bolta opremil s klopcami in parkplacom za bajke. Hecno je, ko se po makadamu enkrat za spremembo pelješ z avtom. Še bolj hecno je, ko prideš na vrh in nimaš seboj bajka ampak piknik revkvizite. Hecno, ampak sproščeno, u izi, čas ni (več) naš gospodar...
Je pa res, da postane hladno, ko gre sonce enkrat za hribe...
Ni komentarjev:
Objavite komentar