Nisem bil na krvodajalski akciji že lep čas... Čim imaš kri zasvinjano z raznimi antimalariki, traja nekaj časa preden te spet vzamejo na stol. No, kar nekaj krvi je preteklo odkar sem nazadnje goltal tiste halucinacijske tablete, tako da tega izgovora nisem več imel.
V Špici se vsaj enkrat na leto spravimo v skupinsko krvodajalsko akcijo. Tako se je še toliko lažje spravit do krvosesov. Pošljejo nam busek, odpeljejo do transfuzijskega zavoda in po postopku vrnejo tja kjer so nas našli.
Čeprav se tole krvodajalstvo za kakšnega devičnika lahko malce grozno sliši le ni tako hudo. Saj tudi meni ni prijetno gledat kako me prebadajo, sam sej, če je tako hudo pa za trenutek zamižiš, potem pa itak že teče kri v tisto pol litrsko vrečko. Torej - ne se bat.
četrtek, 26. maj 2011
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar